prepozen predlog - delo v splošno korist - vikend zapor - prekluziven rok
V predmetni zadevi bi obsojenka lahko predlog podala najkasneje dne 20. 7. 2020, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (točka 7), vložen pa je bil dne 8. 9. 2020, torej znatno po poteku roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP. Navedeni rok je prekluziven in z njegovim potekom pravica ugasne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za nadomestitev kazni zapora zavrglo kot prepozen.
Ker tožeča stranka z eno tožbo zoper toženki ne more hkrati uveljavljati stvarno pravnega in obligacijsko pravnega varstva, ni mogoče dovoliti obravnavane spremembe tožbe z naknadno kumulacijo zahtevkov.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
podaljšanje pripora med preiskavo - begosumnost - tihotapstvo - ponovitvena nevarnost objektivne in subjektivne okoliščine
Na obstoj obdolženčevih osebnostnih lastnosti je sklepalo na podlagi okoliščine, da zaseg cigaret leta 2017, obdolženca ni odvrnil od nadaljnjega kriminalnega ravnanja. Obenem je poudarilo njegovo iznajdljivost in konspirativnost pri izvrševanju tihotapljenja. Okoliščina, da obdolženec še ni bil obsojen pred sodiščem, je bila sodišču znana že od odreditve pripora dalje in zato ne predstavlja nove okoliščine. Z njo zagovornik ne more utemeljiti pritožbene trditve, da je zaključek sodišča prve stopnje o ponovitveni nevarnosti obdolženca zmoten.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pobot izplačila plače - soglasje delavca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Sodišče lahko presoja le odpoved delodajalca in pri tem ne more upoštevati morebitnih drugih vsebinskih razlogov, ki niso navedeni v odpovedi, pri čemer pa je bistven pogoj za odpoved tudi obrazložitev odpovedi, tako da se delavec lahko zagovarja.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede povzročitve škode in zadržanja terjatve zavarovalnice. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, zavarovalnica ni delodajalec tožnika, zato mu je tožena stranka nepravilno odtegnila sporni znesek, pri čemer tožnik ni dal soglasja za odtegnitev plače v smislu 136. člena ZDR-1. Ob tem tudi ni šlo za zadržanje plače na podlagi sklepa o izvršbi po določilih ZIZ.
Pravda je potekala izključno zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostali zahtevki izhajajo iz navedenega spornega razmerja. Tako je sodišče pravilno odločalo upoštevaje pri tem 155. člen ZPP in tožniku priznalo le tiste stroške postopka, ki so bili za pravdo potrebni v smislu 155. člena ZPP. Tudi zahtevek za izplačilo denarnega povračila (118. člen ZDR-1) šteje kot zahtevek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in zato se nagrada ne odmerja glede na postavljeno vrednost spora.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 200/1. ZNP-1 člen 40, 40/1.
zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpisi - postopek popravljanja pomotnega vpisa - stroški zemljiškoknjižnega postopka - nedovoljenost vpisa
Za pomotni vpis gre po določbi prvega odstavka 200. člena ZZK-1 takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. Druge napake, čeprav so očitne, in do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Toženka ne izpodbija ugotovljeni temelj zahtevka - da je tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta producent programa I (ki je bilo do 31. 12. 2018 uvrščeno v 44., nato pa v 45. plačni razred), pač pa je predmet pritožbenega preizkusa le pritožba tožnice zoper odločitev sodišča prve stopnje po višini, s katero se zavzema za zvišanje prisojenega plačila za 4 plačne razrede.
Tožnica ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni podlage za dvig plače delovnega mesta producent programa I za 4 plačne razrede iz naslova večopravilnosti, utemeljeno pa tožnica nasprotuje znižanju razlike v plači med njeno dejansko plačo in plačo višje vrednotenega delovnega mesta za 4 plačne razrede. Sodišče je ta odbitek obrazložilo z že prejetim dodatkom iz naslova večopravilnosti, kar pa je napačno razlogovanje, saj tožnica zahtevka ni oblikovala kot razliko med plačnim razredom njenega delovnega mesta in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta (ko bi odbitek - v izogib dvakratnega plačila - lahko prišel v poštev), ampak ga je oblikovala kot razliko med svojo dejansko plačo (ki je zajemala tudi dodatek za večopravilnost) in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta. Zato za sporni odbitek ni utemeljene podlage.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasni odgovor na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe, tj. da toženec v danem roku ni podal odgovora na tožbo, ni podan, sodišče je v nasprotju z določbami zakona izdalo zamudno sodbo, kršilo je določbo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je predhodno tožbo s pozivom, da nanjo odgovori, tožencu že vročalo. Dne 23.5.2019 je izdalo odredbo, naj se tožba s pozivom na odgovor vroči tožencu, toženec je odgovor na tožbo je podal in ga podpisal. V spisu je uradni zaznamek, kjer je ugotovljeno, glede na težo pošiljke, da toženec ni prejel tožbe s prilogami, pač pa le poziv za odgovor na tožbo, zato je sodišče tožencu tožbo ponovno vročalo. Ugotovilo je, da je tedaj toženec na tožbo odgovoril v zakonitem roku, pravočasno, vendar odgovora na tožbo ni podpisal. Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru tudi glede na postopanje sodišča v tej zadevi ter aktivnosti toženca šteti, da je toženec na tožbo odgovoril pravočasno in odgovor na tožbo podpisal. To, da morebiti ob prvem pozivu pomotoma ni bila priložena tožba s prilogami, stranki v tem primeru ne gre v škodo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - kazen zapora - denarna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - primerna kazen - obteževalne in olajševalne okoliščine - uporaba omilitvenih določil
Sodišče prve stopnje je obdolžencu ob pravilnem vrednotenju teže obravnavanega kaznivega dejanja, stopnje njegove krivde, okoliščin, v katerih ga je storil ter ugotovljenih olajševalnih okoliščin, izreklo po vrsti in višini primerne kazenske sankcije, torej tudi glavno kazen zapora v višini dveh let, ki je predmet pritožbene graje. Pri njenem izreku je kot olajševalne okoliščine upoštevalo obdolženčevo priznanje krivde, njegovo obžalovanje kaznivega dejanja in tudi njegovo obljubo, da v bodoče kaznivih dejanj ne bo izvrševal. Kot olajševalno in očitno tudi kot posebno tehtno olajševalno okoliščino, ki je bila podlaga za uporabo omilitvenih določil, pa je upoštevalo obdolženčevo slabo zdravstveno stanje.
ZDR-1 člen 84, 85, 89, 89/1, 89/2.. ZJU člen 9, 13, 93, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz pisnega opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).1 Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik storil devet od očitanih desetih kršitev, ki so predmet pisnega opozorila, ter da je utemeljen tudi en očitek iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izpodbijane odpovedi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 33, 109, 110, 110/1, 110/1-2.
nočno delo - bistvena kršitev določb postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - prihod na delo
V kolikor sodišče prve stopnje ni hotelo samo ugotavljati števila ur, ki naj bi ga tožnik opravil v nočnem času, čeprav je pravilno povzelo pravne podlage, ki se nanašajo na nočno delo oziroma na plačilo nočnega dela, bi moralo imenovati izvedenca, ki bi opravil ustrezen izračun. Ker je izhajalo iz napačnega stališča, je z zavrnitvijo dokaznega predloga kršilo tožnikovo pravico do obravnavanja pred sodiščem v smislu določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Prihod na delo je obveznost delavca po 33. členu ZDR-1, ki med drugim določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o tem, da bolniška ne bo podaljšana, ni mogel sklepati, da ga bo tožena stranka obvestila o tem, kdaj prične delati. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela v spornem obdobju. Tožnik je v očitanem obdobju samovoljno in neupravičeno izostal z dela ter s tem kršil 33. člen ZDR-1 ter obveznosti iz 9. člena pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je s tožbo zahteval, da se kot nezakonita razveljavita sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da izpodbijana sklepa nimata pravne veljave.
Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ni odločilo in je ugodilo zahtevku, ki ga tožnik ni postavil. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - pretep - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - višina denarne odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - tuja pomoč
Sodišče prve stopnje, je bilo v tej pravdi vezano na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Posledično toženci v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov kot na pirmer, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njihovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, da ni podana njihova krivda. Smiselno pa so s svojimi v pritožbi ponovljenimi navedbami poskušali ravno to.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042971
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 179, 966, 972, 972/2, 972/3.
poklicni vojak - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote
Prav tako ni utemeljeno toženkino pritožbeno zavzemanje za dvig soprispevka na 30 %. Drži, da je bil tožnik pri svojem ravnanju neskrben, ko ni preveril kakšno je stanje stola, ki je bil odstranjen ob steno med dve omarici. Vendar toženka ni poskrbela, da bi bil takšen stol odstranjen iz sobe, kar je potrdila priča O.O., in bi se na ta način preprečilo, da bi sploh prišlo do škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožnikov prispevek k nastanku škode minimalen.
V primeru, da je nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, ni mogoče kumulirati odškodnine in zavarovalne vsote (tretji odstavek 972. člena OZ). Sodna praksa zahteva, da v kolikor je kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, mora biti že v zavarovalni polici označeno, da se sklepa kolektivno nezgodno zavarovanje kot zavarovanje pred odgovornostjo (VIII Ips 161/1997). Odločilna je dejanska vsebina zavarovalne police (VIII Ips 214/2017).
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica v postopku pri toženi stranki ni prejela ustreznih pojasnil glede njenih ravnanj, ki so vplivala na oceno po kriteriju zanesljivosti pri delu, ter da so bili tudi v sodnem postopku navedeni očitki pavšalni. Komisija za preizkus ocene je namreč ugotovila, da je tožnica pogosto nasprotovala odločitvam ravnateljice B., ter da so tudi podrejeni opazili neskladja med njima in skrhan odnos. Ravnateljica je namreč pri tožnici pogrešala transparentnost in doslednost ter boljšo komunikacijo, ter že v postopku preizkusa ocene pri toženi stranki pojasnila, da tožnica ne dosega njenih pričakovanj pri sodelovanju in točnosti pri prenosu informacij. Tožena stranka je torej že v postopku preverjanja ocene ugotovila razloge, zaradi katerih je bila tožnica pri elementu zanesljivosti pri opravljanju dela ocenjena z oceno povprečno. Tožena stranka je za oceno nadpovprečno utemeljeno pričakovala, da mora tožnica presegati pričakovanja, ki pa jih ni niti dosegala. Tožena stranka je torej oceno ustrezno utemeljila v postopku preizkusa, prav tako pa tudi v delovnem sporu.
Postopek za preizkus osebne ocene res ni posebej formaliziran, vendar ima javni uslužbenec pravico, da se izjasni o vseh okoliščinah zaradi katerih je bil ocenjen z oceno, ki jo izpodbija v sodnem postopku.
KZ-1 člen 18, 90, 90/1, 90/1-4, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-1, 25, 25-9. ZKP člen 357, 357-4.
oškodovanje upnikov - povzročitev premoženjske škode - čas storitve kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja - stečaj - začetek in tek zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ni neposredno povezano z uvedbo stečaja, saj lahko do tega kaznivega dejanja pride tudi takrat, ko kasneje ni uveden stečaj. Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227.členu KZ-1 je v obeh svojih storitvenih oblikah dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, kar je pomembno za začetek teka zastaralnih rokov. Pri vprašanju o tem kdaj in s kakšnim ravnanjem storilec kaznivega dejanja povzroči premoženjsko škodo je potrebno izhajati iz določbe 18. člena KZ-1 (čas storitve kaznivega dejanja): kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. Obtoženi je s sukcesivnimi prenakazili namenjenih mu plačil na drug transakcijski račun, v daljšem časovnem obdobju preprečeval, da bi se upniki (enako sukcesivno) poplačevali iz sredstev, ki bi se morala stekati na njegov transakcijski račun. Vseh šest upnikov, ki so obtoženemu z judikatno terjatvijo (pravnomočnimi izvršilnimi naslovi) blokirali transakcijske račune, je bilo tako z vsakim prenakazilom na drug račun oškodovanih, saj je bila z vsakim nakazilom odtegnjena možnost poplačila, četudi v manjšem oziroma sorazmernem delu, s tem pa jim je bila nadaljevano povzročena škoda vse do zadnjega prenakazila (oškodovalnega ravnanja), ko je bilo kaznivo dejanje dokončano in je s tem tudi začel teči zastaralni rok. Kasnejša uvedba stečajnega postopka na tek zastaranja ni vplivala.
OZ člen 111, 288, 364, 364/2. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 339, 339/2, 443.
bančni posli - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - negativno stanje na bančnem računu - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zamudne obresti
V sporu majhne vrednosti se sme sodbo in sklep izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga uveljavlja toženec, je zato nedovoljeni pritožbeni razlog.
Neutemeljen je ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsak priliv na TRR pretrgal zastaranje. Gre za posredno pripoznavo dolga, kot to izhaja iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zastaranje pa je bilo pretrgano tudi s sklenitvijo Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu z dne 2. 12. 2016, iz katere izhaja toženčevo priznanje negativnega stanja na njegovem računu.
smrt stranke med pravdo - zastopanje po pooblaščencu - prekinitev postopka - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - nadaljevanje postopka - procesno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedna izjava - sposobnost biti pravdna stranka
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišče postopek nadaljuje brez prekinitve, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
Vprašanje procesnega nasledstva še ne pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le pasivno legitimacijo dedičev zapustnika.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-44, 109, 109/1, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10, 111.
prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - ogled kraja prometne nesreče
Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja.