ZVoz-1 člen 50, 50/1, 50/2, 50/3. ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Obstoječa ureditev v ZP-1 sodišču narekuje, da že v primeru neizpolnitve ene od obveznosti (v konkretnem primeru storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe) prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se mu morale 3 kazenske točke (za prekršek storjen v preizkusni dobi) izbrisati zaradi opravljenega tečaja varne vožnje, ker je storilca v program dodatnega usposabljanja napotilo sodišče na podlagi prvega odstavka 50. člena ZVoz-1 in je storilec navedeni program moral opraviti.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-44, 109, 109/1, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10, 111.
prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - ogled kraja prometne nesreče
Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja.
ZOR člen 190, 200. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2. OZ člen 169, 179. ZTuj člen 13, 13/2, 19, 19/3, 19/3-2, 23, 23-1, 24, 25, 25/5, 26, 26/3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - odškodnina v pavšalnem znesku - popolna odškodnina - pravična odškodnina - odpoved prebivanja v Sloveniji - izgon tujca iz države - status tujca - odločba upravnega organa - nevročitev odločbe - protipravno ravnanje upravnega organa - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - poseg v osebnostno pravico - enotna oblika škode - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - pravično zadoščenje - načelo objektivne pogojenosti
Okoliščine, da tožnik (pred izbrisom in izgonom) ni zaprosil za slovensko državljanstvo, sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo tožniku v breme. Ker je bil izvor tožnikove škode v protipravnem ravnanju tožene stranke, je pritožbeni očitek, da si tožnik ni uredil pravnega statusa, z vidika pravno relevantne vzročne zveze brezpredmeten.
Tožena stranka je odgovorna tako za negativne posledice protipravnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva kot tudi za protipravno ravnanje upravnega organa v postopku izdaje odločbe o odpovedi prebivanja. Glede na neločljiv preplet obeh protipravnih ravnanj državnih organov, vzročno povezanih z zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka pravilno presojalo na podlagi določb ZPŠOIRSP.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - preizkus sklepa
Izpodbijani sklep ni sposoben za preizkus, saj iz njega ni razvidno, na zavarovanje katere oziroma katerih terjatev se sploh nanaša vsaka od izdanih začasnih odredb.
stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - dobrovernost pridobitelja
Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem ne more pomeniti sredstva za obid prisilnih predpisov o razlastitvi. Posledično zato ni mogoče dopustiti pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej, če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi).
ZASP člen 111, 111/3, 141a, 141a/1, 141b, 141b/1, 141e, 171. ZIZ člen 52, 272.
zavarovanje dokazov - računalniški program - dokazni standard - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - kaznovanje izvršitelja - denarna kazen
Pritožnikovo vztrajanje, da bi moral upnik navesti in dokazati, kdo od njegovih zaposlenih je ustvaril računalniški program, ker je še vedno nosilec moralnih pravic na računalniškemu programu, zatorej upnik ni aktivno legitimiran za predlagano zavarovanje dokazov, ni utemeljeno.
Računalniški program je kompleksen. Že zato višje sodišče meni, da obstaja dejanska domneva zadostne individualnosti pri programiranju.
Dejstva in dokazi, ki zadoščajo za dokazni standard iz 171. člena ZASP, izhajajo že iz sfere samega dolžnika, in sicer iz njegove predstavitve na LinkedIn. Predstavitve, ki je vsebovala podatke in funkcionalnosti računalniškega programa, ki so bile upniku prima facie poznani.
Namen nižje postavljenega standarda je v prvi vrsti v pridobivanju dokazov, kar pomeni, da kršitev še ne more biti dokazana. Na drugi strani pa tudi upniku ta postopek ne more služiti za povsem arbitrarno poseganje v dolžnikovo sfero. Ali je dolžnik nedovoljeno uporabil upnikov računalniški program, bo predmet pravdnega postopka. Na to sedaj kažejo le drugi dokazi, ki so upniku razumno dosegljivi in so zadoščali za odločitev sodišča prve stopnje. Določbe 171. člena ZASP je sodišče prve stopnje v ta postopek v celoti pravilno preneslo in s tem upoštevalo ravnovesje položaja obeh strank kot ga zahteva zakon.
Po naravi stvari je podatke, ki se nahajajo v digitalnem okolju in so pomembni za kasnejši pravdni postopek, ob predhodnem vedenju zelo enostavno prikriti, odstraniti, odstraniti povezave do predmeta zanimanja, skratka odstraniti iz zaznavnega polja izvedenca.
Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe ni namenjena denarnemu kaznovanju izvršitelja. Takšna zahteva že zato ni utemeljena. Kot pravno sredstvo v širšem pomenu besede je namenjena odpravi ali popravi tistih dejanj izvršitelja, ki imajo pravno naravo izvršilnih dejanj (in torej ne vsakršnih dejanj) in so namenjena zagotovitvi zakonitosti nadaljnjih faz izvršbe; tam kjer se postopek konča s sklepom, pa v končni posledici preprečiti nezakonitost izdanih sodnih sklepov. Z denarno kaznijo se takšnega cilja ne da doseči.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o stroških upnika, nastalih v zvezi s premičninsko izvršbo po dokončnem obračunu izvršitelja z dne 18. 8. 2020, pri čemer se vsi obravnavani stroški nanašajo na prevzem prostovoljnih plačil, glede na podatke spisa pa izvršitelj dne 17. 8. 2020 ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče potrjuje nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da navedeni stroški izvršitelja za izvršbo niso bili potrebni. Izvršitelj namreč do njih glede na določbo 53. v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/4, 56/8, 59, 59/1, 60.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Obdolženec ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja, zato ne bi smel voziti.
Obdolženec je bil z določili ZVoz-1 seznanjen na teoretičnem delu izpita, prav tako iz zagovora kot nedvomno izhaja, da se je zavedal, da vloge za izdajo vozniškega dovoljenja ni uspel vložiti (ne glede na to, kaj je bil razlog za to), zato preprosto voziti ne bi smel.
Zaposlena na avtošoli ni merodajna za razlago določil ZVoz-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040795
KZ-1 člen 74, 75, 93, 93/1. ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 125/3.
odvzem protipravne premoženjske koristi - izvršitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - ugovor zastaranja - pristojnost davčnega organa - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - izterjava davčnih obveznosti
Višje sodišče navedbe pritožnika, da je bilo potrebno uporabiti določbe KZ-1 v zvezi z zastaranjem izvršitve odvzema premoženjske koristi, zavrača kot neutemeljene. Pritožnik je že sam pravilno ugotovil, da niti Kazenski zakonik niti Kazenski zakonik-1 nima določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi, kar že samo po sebi napotuje na zaključek, da noben od navedenih zakonov ne daje pravne podlage za odločanje o zastaranju izvršitve.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o predlogu - osebnost storilca - predkaznovanost
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da storilcu ni mogoče zaupati, da ne bo ponovil prekrškov oziroma da rehabilitacijski program ne bi nanj dovolj pozitivno vplival, ki temelji le na dveh časovno zelo oddaljenih vožnjah pod vplivom alkohola in napačni oceni storilčeve osebnosti, pri čemer tudi ni bilo upoštevano, da storilec razen tega prekrška, ki je imel za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni storil nobenega drugega prekrška in tako ni bilo upoštevano obnašanje po storjenem prekršku.
V določbi drugega odstavka 506. člena ZKP je določeno, da izvenobravnavni sodnik v postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja zasliši obsojenca, če je dosegljiv, v tretjem odstavku iste določbe pa, da po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca, če pa stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve. Iz vsebine teh določb je tedaj na dlani, da zaslišanje obsojenca v naroku za preklic pogojne obsodbe ni obvezno, kakor tudi to, da obsojenčeva nenavzočnost na naroku za preklic pogojne obsodbe ni ovira, da bi sodišče postopka za preklic ne moglo izpeljati in pogojne obsodbe preklicati. V tem postopku je namreč očitno, da se obsojenec vsem vabilom sodišča izmika oz. da se tudi na naslovih, ki jih je sodišču dal sam ali pa jih je sodišče pridobilo uradoma, ne nahaja.
ZPP člen 274. ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 15/2, 19, 19/1, 20. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4, 123, 123/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - javna objava sklepa na portalu AJPES
Pravočasnost vložitve predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu zakon veže na vročitev pravnomočne odločbe sodišča, s katero se postopek, v zvezi s katerim se uveljavlja pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, konča. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da takšno odločbo sodišča v stečajnem postopku predstavlja objava pravnomočnega končanja postopka na portalu AJPES. Pri tej objavi namreč gre le za objavo tipa procesnega dejanja, ki so ga začela sodišča objavljati šele s 5. 6. 2014, datum pravnomočnega končanja postopka zaradi insolventnosti pa je naveden kot datum dejanja. Predstavlja zgolj objavo podatka, dejstva pravnomočnega končanja postopka, ne pa odločbe, s katero je bil postopek zaradi insolventnosti (v tem konkretnem primeru stečajni postopek) končan. Pravilno je stališče pritožbe, da je takšna odločba sodišča, s katero se stečajni postopek konča, lahko zgolj in samo sklep o končanju stečajnega postopka.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 46a, 53g, 57, 57/1, 57/1-14. URS člen 2, 28, 28/1. ZP-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 136, 136/1, 136/1-1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - blanketna norma - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pojem „omejitev gibanja prebivalstva“ iz 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB je nepravno pravilo, katerega vsebino je napolnila dopolnilna norma vsebovana v prvem odstavku 2. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00041025
ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1. ZKP člen 542, 542/1-1, 542/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z zaslišanjem prič - ogled kraja - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - protipravno ravnanje - neutemeljen pripor - bivalne razmere v zaporu - nepremoženjska škoda - prava neuka stranka - neodziv vabilu za narok - premoženjska škoda - izguba zaslužka
Tožnik je želel s predlaganimi pričami dokazati, da je bilo v sobah določeno obdobje tudi pet oseb, prav tako pa tudi druge trditve o neustreznih bivanjskih razmerah. Sodišče prve stopnje mu je z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje predlaganih prič (pripornikov, ki naj bi po trditvah tožnika z njim skupaj bivali v sobi) odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil tožnik tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost vzeta.
smrt stranke med pravdo - zastopanje po pooblaščencu - prekinitev postopka - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - nadaljevanje postopka - procesno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedna izjava - sposobnost biti pravdna stranka
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišče postopek nadaljuje brez prekinitve, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
Vprašanje procesnega nasledstva še ne pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le pasivno legitimacijo dedičev zapustnika.
OZ člen 111, 288, 364, 364/2. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 339, 339/2, 443.
bančni posli - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - negativno stanje na bančnem računu - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zamudne obresti
V sporu majhne vrednosti se sme sodbo in sklep izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga uveljavlja toženec, je zato nedovoljeni pritožbeni razlog.
Neutemeljen je ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsak priliv na TRR pretrgal zastaranje. Gre za posredno pripoznavo dolga, kot to izhaja iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zastaranje pa je bilo pretrgano tudi s sklenitvijo Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu z dne 2. 12. 2016, iz katere izhaja toženčevo priznanje negativnega stanja na njegovem računu.
KZ-1 člen 18, 90, 90/1, 90/1-4, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-1, 25, 25-9. ZKP člen 357, 357-4.
oškodovanje upnikov - povzročitev premoženjske škode - čas storitve kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja - stečaj - začetek in tek zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ni neposredno povezano z uvedbo stečaja, saj lahko do tega kaznivega dejanja pride tudi takrat, ko kasneje ni uveden stečaj. Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227.členu KZ-1 je v obeh svojih storitvenih oblikah dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, kar je pomembno za začetek teka zastaralnih rokov. Pri vprašanju o tem kdaj in s kakšnim ravnanjem storilec kaznivega dejanja povzroči premoženjsko škodo je potrebno izhajati iz določbe 18. člena KZ-1 (čas storitve kaznivega dejanja): kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. Obtoženi je s sukcesivnimi prenakazili namenjenih mu plačil na drug transakcijski račun, v daljšem časovnem obdobju preprečeval, da bi se upniki (enako sukcesivno) poplačevali iz sredstev, ki bi se morala stekati na njegov transakcijski račun. Vseh šest upnikov, ki so obtoženemu z judikatno terjatvijo (pravnomočnimi izvršilnimi naslovi) blokirali transakcijske račune, je bilo tako z vsakim prenakazilom na drug račun oškodovanih, saj je bila z vsakim nakazilom odtegnjena možnost poplačila, četudi v manjšem oziroma sorazmernem delu, s tem pa jim je bila nadaljevano povzročena škoda vse do zadnjega prenakazila (oškodovalnega ravnanja), ko je bilo kaznivo dejanje dokončano in je s tem tudi začel teči zastaralni rok. Kasnejša uvedba stečajnega postopka na tek zastaranja ni vplivala.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb-1 člen 5, 5/1, 10, 10/1.
vročanje sodnih odločb - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje - stalno prebivališče - naslov za vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslovnikovo naročilo
Dejstvo, da je storilka z naslovnikovim naročilom Pošti Slovenije naročila, naj prispele pisemske pošiljke zaradi preselitve prepošlje na naslov Ulica 5, Kraj A, na pravilnost vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne vpliva. Storilka je bila že z naročilom seznanjena, da se pisma v upravnem in kazenskem postopku in nekatera druga vročajo po posebnih zakonih, kar pomeni, da se je Pošta Slovenije obvezala, da bo prepošiljala le navadne poštne pošiljke. Navedeno je imelo za posledico, da se priporočena sodna pisanja storilki praviloma niso prepošiljala.
ZUP v 96.a členu določa, da organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje.
FINANČNO POSLOVANJE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00040850
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 82, 82/2, 83, 83/1, 214, 214/1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3. KZ-1 člen 19.
spor o pristojnosti - zahteva za sodno varstvo - posebna pristojnost - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - izključna pristojnost - preprečevanje pranja denarja - odločanje o kršitvah finančnih predpisov - terorizem
Izhajajoč iz namena ZPPDFT-1 je potrebno šteti, da je ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču.