ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-2, 40/2.
odmera nagrade izvedencu - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - pregled s strani sodnega izvedenca - zahtevnost izvedenskega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Preučitev sklepa sodišča in listin v sodnem spisu je vsebovana že v postavki študija spisa, zato izvedenec ne more dobiti nagrade za proučitev dokumentacije, ki je že v spisu, četudi jo je ponovno pridobil s strani tožnice. Ker izvedenec ne v mnenju in ne v stroškovniku ni določno opredelil, katero dokumentacijo je dodatno zbral in jo preučil, mu ne pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
Zelo kratek pogovor ne more predstavljati niti manj zahtevnega osebnega pregleda, zaradi česar izvedenec do nagrade za tak pregled ni upravičen.
Dolžina pisnega izdelka ne more biti edino merilo za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja, ampak je to predvsem obsežnost naloge, ki jo ima izvedenec.
Plačilo za pisno izdelavo (osnovnega) izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - fizično nasilje
Prav pa imajo vse tri pritožbe, ko vztrajajo, da vzgojnih prijemov obtoženca, ko je za umiritev obeh oškodovank občasno uporabil šibo tako, da jima je z njo bodisi zagrozil, občasno pa ju je z njo tudi udaril ali pa ju je udaril z roko po zadnjici, ni mogoče tako, kot neprepričljivo zaključuje prvo sodišče označiti kot take, ki so bili usmerjeni (le) v zaščito obeh oškodovank, da se ne bi poškodovali.
Strinjati pa se je očitki pritožb, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da ne le Zakon o prepovedi nasilja v družini (ZPND), temveč tudi obstoječa sodna praksa vztraja pri ničelni toleranci fizičnega kaznovanja mladoletnih oseb. Nobenega dvoma torej ni, da so bili vzgojni prijemi obtoženca z uporabo šibe in pri udarcih z roko neprimerni in strinjati se je s pritožbenimi očitki, da jih nikakor ni mogoče opravičevati z obtoženčevim namenom, da se oškodovanki ne bi poškodovali, saj za kaj takega, kot izhaja tudi iz njunih izpovedb, izpovedbe njune matere in tudi iz zaključkov izvedenca klinične psihologije I. N., ni bilo nobenih razumnih razlogov, saj sta deklici izstopali le po svoji živahnosti in bili navajeni tolerantnejših vzgojnih prijemov svoje matere.
vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - osebno stanje oškodovanca
Ne glede na to, da izvedenec M. navaja, da za premik diska na nivoju L5-S1 obstoji le 50% verjetnost, da je prometna nesreča sprožilni faktor, pa prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča kot nadaljnje okoliščine, ki verjetnost konkretnega obsega nastale škode pri tožnici povezujejo z nastankom škodnega dogodka preko 50%, veže na bistvo, da tožnica težav, kot jih ima sedaj, pred prometno nesrečo ni imela, da je tri dni po nezgodi navajala izrazito bolečnost ledvenega dela hrbtenice (priloga A4 spisovnega gradiva) in je tudi tekom poznejšega zdravljenja ves čas poudarjala težave v zvezi s tem. Tožnica je tako z mejnim pragom zadostne verjetnosti izkazala, da je konkretni obseg nastale škode (torej tudi težave zaradi protruzije diska) verjetna posledica škodnega dogodka (obseg škode je tako večji zaradi osebnega stanja tožnice, degenerativnih sprememb hrbtenice na nivoju L5-S1).
ZDR-1 člen 75, 76, 85, 110, 110/1, 110/1-6, 112, 118.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Skladno z določbami ZDR-1 lahko delodajalec delavcu poda izredno (ali redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi po nastanku in ugotovitvi odpovednega razloga, enako pa velja za izredno odpoved, ki jo delodajalcu poda delavec (npr. zaradi razlogov, navedenih v 112. členu ZDR-1). V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da lahko delodajalec delavcu poda izredno odpoved iz razloga po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 potem, ko ugotovi, da je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku. Tožniku pa je bila odpoved podana "pogojno", za primer, če ne bo nastopil dela pri delodajalcu prevzemniku na določeni dan, preden je odpovedni razlog sploh nastal, pogodba o zaposlitvi pa mu je prenehala že dan pred nastankom odpovednega razloga, torej preden je sploh prišlo do odklonitve prehoda in dejanskega dela pri prevzemniku. To je temeljni razlog, zaradi katerega je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 7, 142, 142/6, 212. ZS člen 83a, 83a/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - način vročanja - vročitev s fikcijo - procesni rok - tek procesnega roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - dokazi in izvajanje dokazov - razpravno načelo
Sklicevanje na postopek mediacije in ustavitev teka procesnih ter materialnih rokov zaradi posebnih ukrepov za odločitev ne more biti relevantno. V nenujnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16.3.2020, je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, tek procesnih rokov prekinjen s 16.3.2020. Tožena stranka, ki na dopolnitev tožbe ni odgovorila, se ne more uspešno sklicevati na prekinjen tek procesnih rokov, saj je prekinitev začela teči šele 16.3.2020, poziv za odgovor na dopolnitev tožbe z rokom 15 dni za odgovor pa je prejela že 10.2.2020. To pomeni, da svoje neaktivnosti ne more opravičiti z nastopom kriznih razmer, kot to poskuša v pritožbi.
Prekinitev teka procesnih tokov z dnem 16.3.2020 je veljala za stranke, ne pa tudi za sodišče.
Poglavitni razlog na podlagi katerega se lahko torej sodišče odloči za izrek pogojne obsodbe je, da pri obtožencu najde tehtne razloge za prognozo, da v bodoče ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodna praksa (sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 18/2020 z dne 21. 1. 2020) je že zavzela stališče, da če je bil predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo vložen s strani centra za socialno delo in postopek zaradi smrti nasprotnega udeleženca ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.
kaznivo dejanje uboja - kaznivo dejanje poskus uboja - bistvene kršitve določb postopka - nezakoniti dokazi - razlogi sodbe v nasprotju z listinami v spisu - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - konkretizacija pritožbenih očitkov - opis kaznivega dejanja - prosta presoja dokazov - kršitev kazenskega zakona - naklep - malomarnost - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in drugih pravnih koristi - pravna jamstva v kazenskem postopku - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - silobran - olajševalna okoliščina - odmera kazni - enotna kazen zapora
Kot rečeno, se razlogi sodbe z dokazno oceno odločilnih dejstev glede obdolženčeve krivde nahajajo v drugem delu, konkretno v 13. in 14. točki obrazložitve sodbe, medtem ko iz pritožbene obrazložitve izhaja, da pritožnik nasprotuje vsebini razlogov oziroma sami dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki ni predmet uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371.člena ZKP, temveč zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot izpodbojnega razloga, ki ga pritožnik posebej uveljavlja.
Če je pritožbeno obrazložitev v zvezi z zavrnjenimi dokaznimi predlogi mogoče prevesti v posredno zatrjevano kršitev pravnih jamstev iz 29. člena Ustave in hkrati kršitev četrtega odstavka 329. člena ZKP, je treba ob posplošeno zatrjevanem vplivu na pravilnost in zakonitost sodbe, opozoriti še na drugi odstavek tega člena, po katerem dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo. Izhodišče pri tem je že ugotovljeno stanje stvari, ki je lahko z novimi dejstvi dopolnjeno ali spremenjeno. Merili sta odločilnost dejstev iz opisa kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj po obtožbi in kontekst, v katerem dokazovanje teh dejstev poteka.
Katerakoli kršitev kazenskega zakona iz 372. člena ZKP je odvisna od dejanskega stanja, kot ga je predhodno ugotovilo sodišče in ne dejanskega stanja, ki bi po oceni posamezne stranke moralo biti ugotovljeno. Tedaj je posredi izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa izpodbojni razlog, katera vsebina je napaka sodišča v ravnanju, ki je pravilno in popolno ugotovljenemu dejanskemu stanju šele sledilo.
Po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljena naknadnost obdolženčevega ravnanja glede na ravnanja oškodovancev v nadaljevanju pomeni, da zahtevana istočasnost med protipravnim napadom in njegovim odvračanjem iz drugega odstavka 22. člena KZ-1 ni bila podana, v njeni izpeljavi pa še, da tedaj niti napada kot upravičenega razloga za njegovo odvračanje ni moglo biti. V takšnem primeru je potem jasno, da odpade presoja sorazmernosti med napadom in obrambo z morebitnimi prekoračitvami, ki so po predhodno ugotovljeni močni razdraženosti ali prestrašenosti upoštevne le pri tako imenovanem kvantitativnem ekscesu, medtem ko je v primeru tako imenovanega kvalitativnega ekscesa, kot je bil obravnavani, prekoračitev nečesa, česar zaradi neizpolnjenega temeljnega pogoja dejansko ni, logično nevzdržna.
Ravnanje oškodovancev pred obdolženčevim streljanjem, vodeno z izrazito zavržnim motivom je bilo ob ustavno zagotovljeni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena, pravici do zasebnosti iz 35. člena in zlasti pravice do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave nedopustno v vseh možnih ozirih. Razen tega je bilo pojavno takšno, da je pri obdolženemu po ugotovitvah izvedenke psihiatrinje in izvedenca kliničnega psihologa povzročilo hud strah in afekt, ki sta skupaj očitno določala način in intenzivnost obdolženčevega ravnanja v okoliščinah, ki izkustveno niso dopuščale posebnega preudarjanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039192
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 22, 22/1, 28, 28/1, 28/2, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - plačilo - sklenitev pogodbe - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Pri protispisnosti gre za napako povsem tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, pač pa samo napačno prenese tisto, kar je zapisano na listini ali zapisniku v obrazložitev sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039794
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2-14, 452, 454, 454/1, 454/2.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez naroka - sporno dejansko stanje - prometna nesreča motornih vozil - zapustitev kraja prometne nesreče - izvajanje listinskih dokazov - sporna dejstva - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Do ugovorne navedbe toženca, da ni zaznal, da bi prišlo do kakršnegakoli trka oziroma udarca in da zato ni šlo za pobeg s kraja nesreče, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne opredeli. Povzame le tožbene trditve, da toženec ni nudil osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju. Ker je tožnik tem trditvam nasprotoval že v ugovoru, sodišče prve stopnje ni smelo v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti, da jih priznava. Šlo je za sporno dejstvo, ki terja opredelitev in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi ni. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
javnost glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 4. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. Po prvem odstavku 297. člena ZKP o izključitvi javnosti odloča senat (sodnik posameznik) s sklepom. Že glede na samo zakonsko dikcijo gre zaključiti, da uveljavljana procesna kršitev po prvem sodišču ni mogla biti storjena, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4. 6. 2020 povsem jasno izhaja, da prvo sodišče sklepa o izključitvi javnosti po prvem odstavku 297. v zvezi s 295. členom členu ZKP ni sprejelo, ampak prav nasprotno, prekinilo je narok in varnostno službo sodišča obvestilo, da lahko, kljub omejitvam, ki jih je nalagalo varovanje zdravja udeležencev zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19, obdolženčeva žena kot javnost pristopi na glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039635
SPZ člen 66, 66/1, 66/2, 66/3. ZPP člen 187. OZ člen 132, 186, 186/1, 186/4.
premoženjska škoda - sanitarna sečnja - nerazdeljena solastnina - razpolaganje s solastnim deležem - zakupna pogodba - plodovi nepremičnega premoženja - idealni delež solastnika - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - protipravno ravnanje - obstoj vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - prospektivna analiza vzročnosti - retrospektivna analiza vzročnosti - zmanjšanje premoženja - prodaja lesa - solidarna odgovornost - subjektivna sprememba tožbe
Stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnici ob obstoju enakih okoliščin (obstoju odločb o sanitarni sečnji in nesodelovanja solastnikov pri kakršnemkoli dogovoru) nastala škoda tudi v primeru, če bi sanitarno sečnjo izvedel drug izvajalec, določen s strani ZGS, ni pravilno. Pooblastitev izvajalca s strani ZGS namreč sama po sebi ne pomeni, da bi tako določeni izvajalec sredstva, pridobljena s kupnino lesa, zadržal zase, zaradi česar tožnica ne bi prejela plodov svoje stvari (ustreznega deleža kupnine od posekanega lesa).
Za presojo vzročne zveze je pravilno uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki omogoča sodobnejšo in doslednejšo utemeljitev ter razlago teorije o adekvatni vzročnosti. Prospektivna analiza vzročnosti je usmerjena v prihodnost in se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, škode. Pri tem pristopu ne upoštevamo samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, temveč tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah.
Upoštevaje prospektivno teorijo vzročnosti je sklenitev protipravne zakupne pogodbe povečala verjetnost nastanka škode z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Dejanje tožencev (sklenitev zakupne pogodbe z družbo, s katero sta osebno in poslovno povezana) tako ne predstavlja zgolj nepomembnega naključnega ravnanja v toku dogodkov, temveč dejanje, ki je odločilno prispevalo k zmanjšanju tožničinega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041465
ZIZ člen 270, 270/2, 270/4, 272, 272/2, 272/2-1.
gospodarski spor - samostojni podjetnik - začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Prav tako je podan kumulativni pogoj, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj je tožena stranka del vozil, zajetih s predlogom za izdajo začasne odredbe, med postopkom odtujila, čeprav je pred tem zatrdila, da tega ne namerava storiti. Navedeno potrjuje, da obstaja resna nevarnost, da bi tožena stranka v prihodnje v izogib morebitni uveljavitvi terjatev tožeče stranke, odtujila tudi preostalo premoženje, s tem pa je verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Če sodišče stranki posebej ne naloži, da vse stroške opredeli v eni vlogi, mora pri odmeri upoštevati vse priglašene stroške, tudi če v stroškovniku niso bili v celoti povzeti.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1. ZVarCP člen 6, 8, 8/2, 24.
nepremoženjska škoda - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnost
Pri presoji, ali je ravnanje nosilcev oblasti protipravno, je potrebno izhajati iz narave njihovega dela. O protipravnem ravnanju Varuha kot državnega organa lahko govorimo le takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo protipravnosti, kar pomeni, da ni protipravno vsakršno ravnanje Varuha, s katerim se prizadeti subjekt ne strinja.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00039676
ZSV člen 47c, 47l, 69, 70, 108. OZ člen 648, 782. ZIN člen 30, 37. ZID-1 člen 16, 16/2.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialno varstvene storitve - odstop od koncesijske pogodbe - prepoved izvajanja koncesije - prenehanje koncesijske pogodbe - prenehanje koncesije - prenehanje pogodbe o delu - inšpekcijski nadzor
Pravno nevzdržno bi bilo, da bi lahko posamezniki ignorirali odločbe pristojnih inšpekcij z zanašanjem na to, da bodo dosegli odpravo v nadaljnjih postopkih. Odprava odločbe učinkuje za nazaj (ex tunc). V primeru odprave določene odločbe, se odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale. Tega pravila vendarle ni mogoče uporabiti na način, da se z odpravo za nazaj odobri ravnanje, ki je nasprotovalo inšpekcijski odločbi v času, ko je ta še veljala in bila tudi izvršljiva. Zakon za takšne primere predvideva druga sredstva, in sicer odškodninsko odgovornost države oz. samoupravne lokalne skupnosti za škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora.
Takšna ugotovitev ne pomeni poseganja v pristojnost Socialne inšpekcije. Treba je namreč upoštevati, da tožnica javne službe ne opravlja več, da zoper njo v tej zvezi niso več v teku inšpekcijski ali drugi upravni postopki. Zato ima takšna ugotovitev sodišča prve stopnje posledice le v civilnopravnem sporu in ne posega v upravno pristojnost.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - najemno razmerje - neplačilo najemnine - zamuda s plačilom najemnine - dolžnost izpolnitve obveznosti - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo davka - zavezanec za plačilo davka - izstavitev računa
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ugotovljeno dejstvo, da toženec ni plačeval najemnine na roke direktorici tožeče stranke, želi toženec izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, kar v postopku majhne vrednosti ni mogoče. Neobrazložena ali pomanjkljiva dokazna ocena bi sicer lahko pomenila absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v obravnavanem primeru sodišču prve stopnje te kršitve ni mogoče očitati, saj je logično in prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo direktorici tožeče stranke in ne tožencu.
Toženec je bil dolžan celoten znesek mesečne najemnine plačati tožeči stranki, pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, da tožeča stranka ni izstavljala računov, saj je v primeru, da je davčni zavezanec za DDV, dolžna od vsake najemnine plačati tudi DDV. Napoved in plačilo DDV nista predmet tega pravdnega postopka, ampak je to vprašanje davčnega postopka.
pobotanje terjatev - pogoji za pobot - pogoj vzajemnosti - tožba vložena v imenu upravnika - neplačilo najemnine - terjatev upravnika do etažnega lastnika - razmerja med etažnimi lastniki
Bistveno za odločitev je, da tožeča stranka niso najemodajalci, ampak je tožbo v svojem imenu vložil upravnik, ki zahteva, da toženec neplačano najemnino plača njemu in ne najemodajalcem. Če ima tožeča stranka terjatev do toženca, pa ima terjatev toženec do etažnih lastnikov in ne do tožeče stranke. Za pobot je bistven pogoj vzajemnost. 311. člen OZ namreč pravi, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Dolžnik mora torej imeti terjatev do upnika, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno, saj je upravnik upravičen le do izterjave najemnin, ki pa jih mora izročiti etažnim lastnikom.