ZDR-1 člen 75, 76, 85, 110, 110/1, 110/1-6, 112, 118.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Skladno z določbami ZDR-1 lahko delodajalec delavcu poda izredno (ali redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi po nastanku in ugotovitvi odpovednega razloga, enako pa velja za izredno odpoved, ki jo delodajalcu poda delavec (npr. zaradi razlogov, navedenih v 112. členu ZDR-1). V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da lahko delodajalec delavcu poda izredno odpoved iz razloga po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 potem, ko ugotovi, da je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku. Tožniku pa je bila odpoved podana "pogojno", za primer, če ne bo nastopil dela pri delodajalcu prevzemniku na določeni dan, preden je odpovedni razlog sploh nastal, pogodba o zaposlitvi pa mu je prenehala že dan pred nastankom odpovednega razloga, torej preden je sploh prišlo do odklonitve prehoda in dejanskega dela pri prevzemniku. To je temeljni razlog, zaradi katerega je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00039908
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/8. ZZZDR člen 113. ZPP člen 155, 158, 163, 411, 411/1. DZ člen 161. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/2.
izvrševanje roditeljske pravice - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - nujnost izdaje začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - določitev stalnega prebivališča otroku - način izvrševanja stikov - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mednarodna ugrabitev otrok - načelo kontradiktornosti - odmera nagrade izvedencu - izločitev izvedenca
Tudi pri odločanju o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, kadar je med staršema spor o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (113. člen ZZZDR), lahko sodišče izda začasno odredbo po uradni dolžnosti.
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo otrok živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice in se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
Vsebinsko nadomestitev soglasja k vpisu v šolo predstavlja odločitev, s katero je sodišče uredilo sporno vprašanje izvrševanja roditeljske pravice med udeležencem.
Predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen že v času veljavnosti DZ, zato je pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe ogroženost otroka (161. člen DZ) in ne obstoj verjetnosti terjatve oziroma pogojev po določilu 272. člena ZIZ.
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka hčer odpeljala v T., ne da bi se tožnik s tem strinjal, je lahko pomembna v postopku za odločitev o zaupanju hčere v varstvo in vzgojo enemu od staršev z vidika vpliva spremembe okolja na otroka, vpliva na ohranitev vezi z drugim staršem ipd., ter z vidika presoje starševskih sposobnosti, kar pa je predmet odločanja v drugem postopku, in le posredno v tej nepravdni zadevi.
Glede na oddaljenost T. od K. je pravilen zaključek sodišča, da tudi odločitev, komu bo deklica zaupana v varstvo in vzgojo, vpliva na to, kam bo hodila v osnovno šolo (ne glede na to, da vprašanje šolanja presega odločanje v okviru zaupanja v varstvo in vzgojo). Odločanje o vprašanjih skrbi za vsakodnevno življenje, varstvo in vzgojo otroka (v korist otroka je, glede na pravnomočno začasno odredbo, da o tem odloča mati), bi bilo v primeru drugačne odločitve onemogočeno. Med staršema soglasja ni, konflikt pa je velik, zato je o vprašanju šolanja odločilo sodišče v tem postopku in pravilno nadomestilo soglasje predlagatelja za vpis mld. A. A. v šolo v T.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Poslovni razlog je podan med drugim tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedi med druge delavce. Organizacijska sprememba, kot je drugačna porazdelitev nalog, namreč predstavlja utemeljen (organizacijski) poslovni razlog.
nepopolna vloga - dopolnitev - zavrženje - jezik kazenskega postopka
Vloga namreč ni bila sestavljena v slovenskem jeziku, čeprav prvi odstavek 7. člena ZKP določa, da se tožbe, pritožbe in druge vloge, podajajo sodišču v slovenskem jeziku. Prav tako vloga ni bila podpisana, niti konkretizirana ali G. zoper osumljene zahteva preiskavo ali vlaga obtožbo. G. v vloženih pritožbah z dne 10. in 17. 8. 2020 sicer teh prvostopenjskih razlogov ne problematizira, zato ne more doseči pritožbenega uspeha s ponovnim opisovanjem dogodka, ki je bil predmet njegove kazenske ovadbe. Četudi bi v pritožbah G. podal popoln opis osumljencem očitanega kaznivega dejanja in izrecno navedel bodisi, da vlaga zahtevo za preiskavo bodisi obtožbo ter poskrbel, da bi ta akt obsegal vse z zakonom določene sestavine, še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da svoje vloge z dne 11. 6. 2019 ni dopolnil v roku 15 dni, kot je to od njega zahtevalo sodišče prve stopnje. Zato se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do številnih prilog k pritožbam z dne 10. in 17. 8. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039635
SPZ člen 66, 66/1, 66/2, 66/3. ZPP člen 187. OZ člen 132, 186, 186/1, 186/4.
premoženjska škoda - sanitarna sečnja - nerazdeljena solastnina - razpolaganje s solastnim deležem - zakupna pogodba - plodovi nepremičnega premoženja - idealni delež solastnika - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - protipravno ravnanje - obstoj vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - prospektivna analiza vzročnosti - retrospektivna analiza vzročnosti - zmanjšanje premoženja - prodaja lesa - solidarna odgovornost - subjektivna sprememba tožbe
Stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnici ob obstoju enakih okoliščin (obstoju odločb o sanitarni sečnji in nesodelovanja solastnikov pri kakršnemkoli dogovoru) nastala škoda tudi v primeru, če bi sanitarno sečnjo izvedel drug izvajalec, določen s strani ZGS, ni pravilno. Pooblastitev izvajalca s strani ZGS namreč sama po sebi ne pomeni, da bi tako določeni izvajalec sredstva, pridobljena s kupnino lesa, zadržal zase, zaradi česar tožnica ne bi prejela plodov svoje stvari (ustreznega deleža kupnine od posekanega lesa).
Za presojo vzročne zveze je pravilno uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki omogoča sodobnejšo in doslednejšo utemeljitev ter razlago teorije o adekvatni vzročnosti. Prospektivna analiza vzročnosti je usmerjena v prihodnost in se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, škode. Pri tem pristopu ne upoštevamo samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, temveč tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah.
Upoštevaje prospektivno teorijo vzročnosti je sklenitev protipravne zakupne pogodbe povečala verjetnost nastanka škode z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Dejanje tožencev (sklenitev zakupne pogodbe z družbo, s katero sta osebno in poslovno povezana) tako ne predstavlja zgolj nepomembnega naključnega ravnanja v toku dogodkov, temveč dejanje, ki je odločilno prispevalo k zmanjšanju tožničinega premoženja.
ZVEtL-1 člen 3, 8, 41, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 24, 24/1, 37.
nadaljevanje postopka - ugotovitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - procesna predpostavka - posamezni del stavbe - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes prizadetega
Pobudo za nadaljevanje postopka lahko da vsak udeleženec v postopku, čigar v interesu je dokončna ureditev razmerij, v konkretnem primeru glede spornega vprašanja lastništva parcele.
Na splošno velja, da so v postopku zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, ki sledi postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine, udeleženci vsaj tisti, ki so nastopali v prvotnem postopku. Sodišče torej s procesnimi odločitvami, kot sta ločeno obravnavanje predlogov za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča ter prednostna odločitev o prvem predlogu, na obstoj pravnega interesa udeležencev ne more vplivati.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1. ZVarCP člen 6, 8, 8/2, 24.
nepremoženjska škoda - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnost
Pri presoji, ali je ravnanje nosilcev oblasti protipravno, je potrebno izhajati iz narave njihovega dela. O protipravnem ravnanju Varuha kot državnega organa lahko govorimo le takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo protipravnosti, kar pomeni, da ni protipravno vsakršno ravnanje Varuha, s katerim se prizadeti subjekt ne strinja.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00039676
ZSV člen 47c, 47l, 69, 70, 108. OZ člen 648, 782. ZIN člen 30, 37. ZID-1 člen 16, 16/2.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialno varstvene storitve - odstop od koncesijske pogodbe - prepoved izvajanja koncesije - prenehanje koncesijske pogodbe - prenehanje koncesije - prenehanje pogodbe o delu - inšpekcijski nadzor
Pravno nevzdržno bi bilo, da bi lahko posamezniki ignorirali odločbe pristojnih inšpekcij z zanašanjem na to, da bodo dosegli odpravo v nadaljnjih postopkih. Odprava odločbe učinkuje za nazaj (ex tunc). V primeru odprave določene odločbe, se odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale. Tega pravila vendarle ni mogoče uporabiti na način, da se z odpravo za nazaj odobri ravnanje, ki je nasprotovalo inšpekcijski odločbi v času, ko je ta še veljala in bila tudi izvršljiva. Zakon za takšne primere predvideva druga sredstva, in sicer odškodninsko odgovornost države oz. samoupravne lokalne skupnosti za škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora.
Takšna ugotovitev ne pomeni poseganja v pristojnost Socialne inšpekcije. Treba je namreč upoštevati, da tožnica javne službe ne opravlja več, da zoper njo v tej zvezi niso več v teku inšpekcijski ali drugi upravni postopki. Zato ima takšna ugotovitev sodišča prve stopnje posledice le v civilnopravnem sporu in ne posega v upravno pristojnost.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - najemno razmerje - neplačilo najemnine - zamuda s plačilom najemnine - dolžnost izpolnitve obveznosti - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo davka - zavezanec za plačilo davka - izstavitev računa
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ugotovljeno dejstvo, da toženec ni plačeval najemnine na roke direktorici tožeče stranke, želi toženec izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, kar v postopku majhne vrednosti ni mogoče. Neobrazložena ali pomanjkljiva dokazna ocena bi sicer lahko pomenila absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v obravnavanem primeru sodišču prve stopnje te kršitve ni mogoče očitati, saj je logično in prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo direktorici tožeče stranke in ne tožencu.
Toženec je bil dolžan celoten znesek mesečne najemnine plačati tožeči stranki, pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, da tožeča stranka ni izstavljala računov, saj je v primeru, da je davčni zavezanec za DDV, dolžna od vsake najemnine plačati tudi DDV. Napoved in plačilo DDV nista predmet tega pravdnega postopka, ampak je to vprašanje davčnega postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje prosilca - izdatki - obseg skupnega premoženja - vrednost nepremičnin - razpolaganje s premoženjem - obročno plačilo sodne takse
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Kot ne more biti dvoma o tem, da tožnica ne more samostojno razpolagati s skupnim premoženjem (54. člen ZZZDR oziroma drugi odstavek 68. člena DZ), pa tudi ne more biti dvoma o tem, da lahko tožnica s svojimi ravnanji bodisi pospeševalno bodisi zaviralno vpliva na potek pogajanj za delitev skupnega premoženja. Ker ni dokazala, da so razlogi za to, da skupno premoženje še ni razdeljeno, izključno na strani toženca, tožnica ne more biti deležna privilegija taksne oprostitve. Okoliščino, da tožnica premoženja kratkoročno (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse) ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo pri odločitvi, da se tožnici omogoči obročno plačilo dolžne sodne takse.
DELOVNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039824
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1. OZ člen 169, 179, 179/1. ZOR člen 190, 200. ZDPre člen 32, 32/1. ZTuj člen 7, 7/4, 81, 81/1. ZZT člen 3, 6.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - popolna odškodnina - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - delo na črno - dohodek iz dela - status tujca - delovno dovoljenje - dovoljenje za prebivanje - otroški dodatek - dolžnost zmanjševanja škode - osebne lastnosti oškodovanca - državljanstvo otrok - porodniški dopust - zdravstveno varstvo - svoboda gibanja - družinsko življenje - materialno procesno vodstvo - ustrezna trditvena podlaga - prekrški - kaznivo dejanje
Glede na tožbene trditve je bil izvor tožnikovih težav pri zaposlitvi toženkino ravnanje (prenos tožnika iz registra stalnega prebivalstva v register tujcev), zato bi bila zahteva, da bi si tožnik (tudi) v navedenem obdobju zaradi odprave negativnih posledic izbrisa lahko uredil svoj pravni status (oziroma presoja, da ni storil dovolj za ureditev tega statusa), z vidika oškodovančeve načelne dolžnosti zmanjševati nastalo škodo pretirana.
Brez ustreznih trditev o dobičku ozrioma zaslužku ni mogoče domnevati, da je tožnik po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva iz naslova priložnostnega dela na črno zaslužil manj kot pred izbrisom in da je bilo to posledica izbrisa.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega tožnikove nepremoženjske škode ustrezno ovrednotilo dejstvo, da tožnik, kot obsojenec za kaznivo dejanje tatvine storjeno leta 1989 in v obdobju od 1993 do 1999 storilec vrste prekrškov predvsem zoper varnost cestnega prometa, očitno ne spoštuje pravnega reda Republike Slovenije.
Vse navedeno je mogoče strnjeno povzeti v zaključek, da je tožnica utrpela kratkotrajen intenziven strah pred izgonom ter poseg v pravico do svobode gibanja in družinskega življenja, vendar njeno duševno trpljenje po trajanju in intenzivnosti ni bilo takšno, da bi utemeljevalo odškodnino, višjo od odmerjene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00039833
ZVEtL-1 člen 23, 23/2, 46, 46/1-2. SPZ člen 4, 4/3, 105, 105/2. ZFPPIPP člen 299. ZNP člen 2, 21, 37. SZ-1 člen 4, 4/3. ZVEtL člen 1. ZPP člen 108, 285, 337, 339, 339/1. URS člen 33.
zemljišče - parcelacija - pomožni objekti - evidentiranje zemljišča pod stavbo - funkcionalno zemljišče k stavbi - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - zemljiška knjiga - zasebna lastnina - stavbna pravica - drvarnica - stečajni upravitelj - izločitvena pravica - sodnikova nepristranskost - materialno procesno vodstvo - načelo odprtega sojenja - sodba presenečenja
Sodna praksa je že zavzela stališče, da ko gre za objekt pomožne narave, ki služi zgolj redni rabi stavbe predlagatelja, ne more priti do dejanske pridobitve pripadajočega zemljišča na posameznem pomožnem delu.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zunanji pomožni objekt k stanovanjski stavbi ni vpisan v kataster in tudi ne v zemljiško knjigo, predlagatelja pa predlagata določitev pripadajočega zemljišča le k temu objektu, je pravilno zavrnilo predlog.
Materialnoprocesno vodstvo ne pomeni, da bi se moral sodnik poistovetiti s stranko in zapolniti vrzeli v dejanskih navedbah in v predlogu ali tožbi. Sodnikova nepristranskost bi lahko bila dvomljiva tudi v primeru, ko bi stranko vzpodbudil, da spremeni tožbeni temelj ali, da uveljavlja nove ugovore.
ZPP člen 212, 451. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov na območju občine Kamnik (2016) člen 8, 8/2, 8/2-2, 8/7.
postopek v sporu majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - gospodarska javna služba - zbiranje komunalnih odpadkov - ravnanje s komunalnimi odpadki - status uporabnika - neuporaba nepremičnine - poslovni naslov - višina terjatve
Trditveno in dokazno breme glede 3-mesečnega obdobja neuporabe objekta je na toženi stranki.
ZPP člen 421, 421/4. DZ člen 143. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6.
spremenjene okoliščine - pravda za predodelitev otroka
Sodišče je presodilo, da v času po sklenitvi sodne poravnave niso nastale takšne spremembe, ki bi pomembno vplivale na oceno njunih starševskih kapacitet in bi lahko predstavljale utemeljen razlog za spremembo odločitve glede zaupanja skupnega sina v varstvo, vzgojo in oskrbo. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da mora biti sprememba pravno relevantnih okoliščin na katerih sloni prvotna odločitev bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.
ZPP člen 95, 95/3, 97, 97/3, 98, 98/1, 98/4, 107, 107/3, 396. URS člen 2, 23, 25. Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 6, 13. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8.
predlog za obnovo postopka - izredna pravna sredstva - pooblastilo - odvetnik - predložitev pooblastila za zastopanje - novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - original listine - overjeno pooblastilo - predložitev listin v izvirniku - prepozno vložena vloga - pravica do sodnega varstva - pravna država - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)
To kar je tožena stranka predložila, ni original pooblastila. Novo pooblastilo je bilo prepozno in tudi ni opremljeno s pojasnilom, da gre za obnovo postopka. Pri tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti vloženo v roku 30 dni od takrat, ko se je stranka seznanila z novimi dejstvi in dokazi in to je od vročitve drugostopenjske odločbe.
S predmetno odločitvijo sodišče prve stopnje ni vzelo stranki dostopa do sodišča, saj jo je korektno in pravilno pozvalo, da predloži original listine, katero je predložila v fotokopiji. Zato ni kršena njena pravica do sodnega varstva po 23. in 25. členu Ustave RS ali 6. in 8. členu EKČP.
ZPP člen 442, 453a, 458. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1.
odstop dednega deleža - sprejem dediščine - razpolaganje z dednim deležem - sodba na podlagi pripoznave - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika
Odstop dednega deleža sodedinji ne pomeni odpoved dediščini, temveč nasprotno, pomeni sprejem dediščine dediča ter nadaljnje razpolaganje s sprejetim dednim deležem.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 57, 71.
pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - pridržanje brez privolitve - prisilni ukrep - omejitev ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pogoji za pridržanje - načelo hitrosti postopka - zaslišanje priče - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov
Glede na to, da je treba v postopkih pridržanja zaradi varstva pravic pridržanih oseb ravnati še posebej hitro, sodišče le izjemoma izvaja dokaz z zaslišanjem prič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040854
ZFPPIPP člen 386, 387, 389a. ZOdv člen 2, 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7, 71a. ZPP člen 87, 87/3. ZIZ člen 15. ZST-1 člen 12, 12/2.
osebni stečaj odvetnika - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - odvetniško zastopanje - plačilo odvetnika
A. A. je bil izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja.
Z začetkom osebnega stečaja je stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja. Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik. Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodiščem.
Po drugem odstavku 2. člena ZOdv lahko stranko pred sodišči proti plačilu zastopa le odvetnik. Kršitev določbe drugega odstavka 2. člena ZOdv je prekršek in je tako zastopanje stranke pred sodiščem proti plačilu v primeru, ko zastopnik ni odvetnik, protipravno in kaznivo. Sodišče pa procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev zastopanja strank pred sodiščem, ne sme dopustiti, saj bi v nasprotnem primeru kot varuh zakonitosti dejansko dopuščalo odvetništvo na črno.