Sodišče je pravilno naložilo upravnemu organu, da mora raziskati dejansko stanje, kar je primarna naloga upravnega organa. Prvostopni upravni organ v predmetni zadevi ni izvedel ustreznega ugotovitvenega postopka in niti ni povabil tožečo stranko, da bi se lahko izjasnila in sodelovala kot subjekt postopka. Zaradi slednjega v postopku niso bili presojani vsebinski ugovori, ki bi lahko vplivali na ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo ne more izvesti postopka, ker tožena stranka razpolaga s posebnimi programi, s katerimi bo lahko odločila o višini oprostitev za posamezne zavezance in o višini njihovih prispevkov, pred tem pa bo skladno z njihovo primarno nalogo, moralo ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki bo podlaga za kasnejšo pravilno odmero.
Ob uvrstitvi preiskovalnega načela v ZDSS-1, že dikcija 62. člena govori o tem, da sodišče lahko, ne pa mora izvesti dokaze po uradni dolžnosti. Sodišče je tisto, ki oceni kdaj bo postopalo po 62. členu ZDSS-1. Sodišče postopa po tem načelu takrat, kadar po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti pravotvornih dejstev. Primarno mora biti izkazana aktivnost strank, kar pa glede na izkazano pasivnost tožene stranke v upravnem postopku, v konkretnem primeru ni bila.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranka izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - zemljiškoknjižno stanje - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti
V primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine sodišče nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot zastavnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko tako podano glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik vstopi v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot realni oziroma hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik za poplačilo svojega dolga zahteva prodajo nepremičnin.
ZIZ v 24. členu niti v drugih določbah ne predpisuje dolžnosti sodišča, da bi pozvalo upnika za podajo predloga za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Nasprotno, sodišče si mora ves čas prizadevati, da postopek teče hitro in brez kakršnihkoli zadržkov, pri tem pa je dolžno spremljati aktualno zemljiškoknjižno stanje.
gospodarski spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - zahtevek za plačilo obveznosti iz naslova vplačil v rezervni sklad - prenos procesne legitimacije - razširitev procesne legitimacije
S sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 je prišlo do poenotenja sodne prakse pri vprašanju aktivne legitimacije upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad. Tako lahko upravnik zahteva plačilo le na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Drugačen prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov ni dopusten, kar zajema tudi obliko posrednega mandatnega zastopanja, pri kateri zastopnik nastopa v svojem imenu, a za račun zastopanega ter zahteva plačilo dolgovanih sredstev na svoj lasten račun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00042236
ZSReg člen 13, 13/2, 31, 31/2, 33, 33/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 598. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
statusno preoblikovanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za vpis v sodni register - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes manjšinskih delničarjev - pravica manjšinskih delničarjev - kršitev pravice stranke do izjave
S predlaganim vpisom preoblikovanja d. d. v d. o. o. bi bila izvotljena pravica manjšinskih delničarjev do pritožbe zoper vpis sklepa o prenosu delnic in vzpostavitev korporacijskopravnega razmerja med manjšinskimi delničarji in družbo, saj v preoblikovanje d. d. v d. o. o. manjšinski delničarji kot družbeniki d. o. o. niso vključeni, pa bi morali biti, če bi s pritožbo zoper vpis sklepa o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja uspeli. Opisana možna situacija tako pokaže, da manjšinskim delničarjem v postopku vpisa preoblikovanja d. d. v d. o. o. ni mogoče odreči pravnega interesa za udeležbo. Hkrati pa navedeni prikaz izkazuje v obravnavanem primeru nujnost vrstnega reda odločanja o vpisu sprememb v sodni register pri družbi M. d. d. po drugem odstavku 13. člena ZSReg. Šele pravnomočno končan postopek vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev bo dal odgovor na vprašanje, ali ima preknjižba (prenos) delnic udeležencev na glavnega delničarja v KBD veljavno podlago oziroma ali je le-ta odpadla. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da se z učinkom pravnomočnosti vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja ne odloča o vprašanju, kdo je delničar družbe M.
Izpolnitev zahtevka kot razlog za umik tožbe in pravna predpostavka za prisojo pravdnih stroškov tožniku (prvi odstavek 158. člena ZPP) predpostavlja, da je toženec prostovoljno izpolnil tožbeni zahtevek.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 76. OZ člen 311, 312, 315, 315/2, 421.
materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - pogoji za pobot terjatev - pogoj vzajemnosti - pobot odstopljene terjatve - ugovor po izreku roka - dokončno poplačilo terjatve - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavljal materialnopravni pobot, ki je edini dopusten v izvršilnem postopku in pride v poštev pri istovrstnih, vzajemnih, zapadlih in likvidnih terjatvah, pogoj za pobot pa je tudi dana pobotna izjava.
Zakon glede vzajemnosti kot enega od pogojev za materialnopravni pobot terjatev določa izjemo pri odstopljenih terjatvah. Odstop od splošnega načela vzajemnosti je potreben zaradi ohranitve nevtralnega položaja dolžnika pri cesiji in je določen v 315. členu OZ. Tako lahko po prvem odstavku tega člena dolžnik odstopljene terjatve uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste terjatve, ki bi jih do obvestila o pobotu lahko pobotal z odstopnikom, po drugem odstavku istega člena pa tudi tiste, ki jih je do odstopnika pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim. V zvezi s tem teorija poudarja, da je določilo prvega odstavka nepotrebno, ker so vsi primeri iz njega zajeti z drugim odstavkom. Dolžnik lahko tako proti cesionarju uveljavlja v pobot vse terjatve, ki jih ima proti cedentu, če je izpolnjen dodatni pogoj, da terjatev, ki se uveljavlja v pobot, zapade v plačilo pred ali skupaj s cedirano terjatvijo.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku s sodbo opr. št. I Ps 141/2018 z dne 5. 7. 2019, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 280/2019 z dne 30. 10. 2019, odločilo enako kot v prvem postopku s sodbo opr. št. I Ps 2165/2016 z dne 7. 6. 2017, s katero je tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 5. 4. 2016 in z dne 28. 11. 2016 o prenehanju pravice do nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom od 4. 7. 2013 in ustavitvi izplačevanja te dajatve z dnem 5. 4. 2016, zavrnilo. Navedeno pomeni, da ne sodba z dne 5. 7. 2019 potrjena s sodbo pritožbenega sodišča z dne 30. 10. 2019 in ne odločbi z dne 5. 4. 2016 in z dne 28. 11. 2016, na katerih je temeljila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 10. 1. 2018, nista bili v ničemer spremenjeni, razveljavljeni oziroma odpravljeni in na odločbi o vrnitvi preplačila nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom ni imelo nikakršnega vpliva, saj sta še nadalje ostali v veljavi, kot sta bili ob izdaji odločb z dne 20. 4. 2016 in 29. 11. 2016 in ob odločanju Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z odločbama z dne 20. 4. 2016 in 29. 11. 2016.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Na podlagi soglasja na enak način sklenjena pogodba tudi preneha veljati. Le v situacijah, ki jih ureja 94. člen OZ lahko pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ).
izločitev iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij - izračun razlike v vrednosti - vračunanje daril v dedni delež - čista vrednost zapuščine
Utemeljeno je zavzemanje pritožnika, da je treba glede vlaganja v izgradnjo novega hleva oziroma vlaganja v nepremičnino upoštevati razmerje med celotnim stavbiščem hleva (200 m²) in delom stavbišča, ki se na njej nahaja (90 m²) in ki ga je angažirani izvedenec konkretno opredelil. Izračun sodišča prve stopnje je v tem delu torej napačen, saj se na nepremičnini nahaja 45% hleva, ki ga je zgradil tožnik. Utemeljeno je izpostavljeno še, da bi moralo biti tožniku priznanih skladno z izvedensko ekspertizo 45% od postavke izgradnja hleva (45% od 9.908,00 EUR (4.458,60 EUR)), stavbišče hleva v izmeri 90 m² (2.070,00 EUR) na tej nepremičnini, vrednost funkcionalnega zemljišča na tej nepremičnini, ki ga je izvedenec upošteval k hlevu (3.841,00 EUR), in 45% od postavke donos investitorja (45% od 920,00 EUR (414,00 EUR)). Upoštevaje navedeno in še vrednost gospodarskega poslopja (izgradnje s stavbiščem, funkcionalnim zemljiščem in donosom investitorja (4.091,00 EUR)) pa tožnik vrednosti nepremičnine vseeno ni zvišal za 14.874,60 EUR, ampak je treba od tega zneska odšteti vrednost funkcionalnega zemljišča pred tožnikovimi vlaganji (4.968,00 EUR).
Sodišče ob odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse na predlog ni vezano in lahko dovoli tudi odlog, oziroma obročno plačilo, če so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, ne pa tudi za oprostitev. Trditveno in dokazno breme tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse nosi predlagatelj, na njegove navedbe je sodišče vezano. Iz navedb dolžnika v predlogu pa ni razvidna nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo dolžnik brez ogrožanja svoje dejavnosti plačilo sodne takse zmogel kdaj kasneje, oziroma, da bi takso lahko plačal po obrokih. Nasprotno, tudi še v pritožbi trdi, da sredstev za plačilo sodne takse, tudi če gre le za 44 EUR, sploh nima. Sodišču prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu ni bilo treba še posebej ukvarjati z vprašanjem, ali so glede na trditve dolžnika izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040837
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/1. ZLNDL člen 2. ZGJS člen 76.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupni del večstanovanjske stavbe - pripadajoče zemljišče k stavbi - kriteriji za določitev - uporaba meril in kriterijev - načelo akcesornosti - namen uporabe - redna raba - upravni akt - javni interes
Parkirni znak sam po sebi ni dokaz, da gre za pripadajoče zemljišče. Tudi vprašanje javnega interesa je povsem irelevantno. Pomembna je ugotovitev funkcionalne vezanosti zemljišča na stavbo, saj ta glede na nekdanja pravila predtranzicijskega prava, pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine, pravila o akcesornosti pravic na zemljišču in predpisov o lastninjenju praviloma zadostuje za sklep, da je táko zemljišče postalo last lastnika stavbe.
Čeprav je bilo funkcionalno zemljišče k obravnavani stavbi že določeno z upravno odločbo, to ob upoštevanju 43. člena ZVEtL-1 ni razlog, ki bi onemogočal ugotovitev, da je to zemljišče obsežnejše. Sodišče ima možnost, da kljub izdani pravnomočni odločbi o funkcionalnem zemljišču določi pripadajoče zemljišče na podlagi ostalih zakonskih kriterijev.
Sporno zemljišče je bilo ob uveljavitvi ZGJS v naravi funkcionalno zemljišče, namenjeno redni rabi stavbe, na njej pa so pravico uporabe izvrševali etažni lastniki, zato ni bil predmet lastninjenja po 76. členu ZGJS, niti predmet lastninjenja po ZLNDL.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - prepozen predlog
Ustavno sodišče je z odločbo Up-184/98 postavilo pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, ta pa je nenadnost in nepredvidljivost bolezni, saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo. Še toliko bolj v primerih, ko je stranka pravna oseba, pri kateri pa je pričakovana skrbnost – kot pravilno zaznava sodišče prve stopnje – večja kot pri fizičnih.
spor majhne vrednosti - omrežnina - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ob presojanju pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve in zaključke, kot je te sprejelo sodišče prve stopnje.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2, 63/3.. ZDR-1 člen 104, 115.. ZFPPIPP člen 245.
stečajni postopek - posebno varstvo - nezakonitost odpovedi - denarno nadomestilo za brezposelnost - krivda za brezposelnost
Napake pri postopanju stečajne upraviteljice, so dejansko rezultirale v posledici, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, skladno z navajano sodno prakso nezakonita, zato negativnih pravnih posledic ne moremo prevaliti na tožečo stranko. V konkretnem primeru je namreč izkazano, da je tožeča stranka storila vse, kar je bilo v njeni pravni sferi mogoče, da bi zaščitila svoj pravni položaj, pa tega glede na zgoraj obrazloženo, ni zmogla. Zaradi izkazanih dejstev, ki niso v tožničini pravni sferi, so pa dejansko odločilna, ne moremo kaznovati tožeče stranke z odrekanjem pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti in se pri tem sklicevati še na posebno zaščito, ki jo je imela tožeča stranka zaradi svojega statusa. Posebno varstvo bi moralo tožečo stranko zaščititi, ne pa ji onemogočiti oziroma otežiti pridobivanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, ki ima skladno z določili ZUTD, brezposelnim osebam določeno obdobje po izgubi zaposlitve, olajšati oziroma nadomestiti izgubo službe.
Obsojenčeve trenutne premoženjske razmere (povezane s prestajanjem zaporne kazni) oziroma kot zatrjuje objektivna nezmožnost plačila denarne kazni niso razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Prav takšen namen zakonodajalca izhaja iz določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil uresničen pogoj iz citirane določbe, ki predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Praviloma gre pri zmanjšanju življenjske aktivnosti za obliko škode s trajnim prikrajšanjem. Pojem zmanjšanja življenjske aktivnosti pa zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja. Denarna odškodnina se lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj časa traja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Glede na pojasnjeno je zato zmotno prepričanje pritožnika, da je sodišče pri določanju pripadajočega zemljišča vezano zgolj na prostorske akte in upravna dovoljenja. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odstop od svojega pravnomočnega sklepa z dne 27. 12. 2016 oziroma svojih razlogov za takšno odločitev ni navedlo, prav tako je v izpodbijanem sklepu povsem zgrešeno ugotavljalo stroške po posameznih postavkah.
načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovor po izteku roka - dopustni ugovori dolžnika - opozicijski ugovorni razlogi - pravilo ne ultra alterum tantum - konformna metoda obračunavanja zamudnih obresti - pravnomočnost sklepa o izvršbi - prenehanje obveznosti - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti
S sklepom o izvršbi je sodišče dovolilo izvršbo zamudnih obresti na podlagi izvršilnega naslova, v njem pa je določena konformna metoda obračuna zamudnih obresti, kar niti ni sporno. Zadošča, da je sodišče v sklepu o izvršbi dovolilo izvršbo zamudnih obresti od tam določenih zneskov, vse na podlagi natančno določenega izvršilnega naslova. Ni bilo treba, da bi v sklep o izvršbi tudi napisalo, da se pri izračunu zamudnih obresti uporablja konformni način obračuna (kar je bistvo dolžnikove pritožbe). Lahko bi zapisalo zaradi jasnosti, ni bilo pa to nujno potrebno. To je pomembno vprašanje pri izračunu izpolnitve.
Z ugovorom po izteku roka iz 56. člena ZIZ je dopustno ugovarjati iz t.i. opozicijskih ugovornih razlogov. Ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo po uradni dolžnosti, ni utemeljena na tej trditveni podlagi, poleg tega pa, kot to utemeljeno navaja upnik, je sodišče z odločanjem po uradni dolžnosti prekoračilo dolžnikov ugovor.
vrnitev stroškov izobraževanja - specializacija - zdravstvene težave
Ob pomanjkanju zmožnosti za opravljanje specializacije, ki je posledica toženčevih zdravstvenih težav, je utemeljena presoja, da specializacije ni prekinil iz neupravičenih razlogov.