trpinčenje na delovnem mestu - verbalno nadlegovanje - obstoj protipravnosti
Ni mogoče slediti argumentaciji, da je povzdigovanje glasu oziroma kričanje nad podrejenimi, ki sicer načeloma ni primeren način komunikacije s podrejenimi, dopustno, če se nanaša na uveljavljanje službenih obveznosti podrejenih. V sodbi št. VIII Ips 19/2020, ki se sicer nanaša na očitke o šikaniranju podrejene s strani delavke, ki ji je bila zato izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, je vrhovno sodišče jasno zapisalo, da se verbalno nasilje izraža v kričanju, vpitju, poniževanju, zmerjanju, posmehovanju itd., s čimer se posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Presodilo je, da je kričanje povsem neprimeren način podajanja kritike storilnosti podrejenega ter da ni mogoče zanemariti, da je bila podrejena ob tem prizadeta in ponižana. Dalje je upoštevalo, da je bila tožnica hierarhično višje od trpinčene delavke ter da je tožnica v razmerju do nje nastopala s pozicije moči. V navedeni zadevi je vrhovno sodišče še poudarilo, da je komuniciranje tožnice s podrejeno v obliki kričanja in očitkov glede nedela povsem neprimerno in predstavlja tako temeljit poseg v njeno dostojanstvo, da ga ni mogoče opredeliti drugače kot hujšo kršitev pogodbenih obveznosti.
Neprimerna komunikacija ne postane sprejemljiva, če se podrejeni delavec skuša upreti verbalnim napadom.
Pri opredelitvi ravnanja za trpinčenje ni pomembno, ali se je povzročitelj zavedal protipravnosti in s kakšno obliko krivde je tako ravnal. V sporu za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki jo delavec terja od delodajalca, se namreč ne odloča o odškodninski odgovornosti povzročitelja, pač pa o odškodninski odgovornosti delodajalca.
Obsojenčeve trenutne premoženjske razmere (povezane s prestajanjem zaporne kazni) oziroma kot zatrjuje objektivna nezmožnost plačila denarne kazni niso razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Prav takšen namen zakonodajalca izhaja iz določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil uresničen pogoj iz citirane določbe, ki predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
stečajni postopek - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožba stečajnega upravitelja - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev posebne razdelitvene mase - odmera nadomestila - višina nadomestila - sorazmeren del - znesek unovčene stečajne mase
Ne drži pritožnikov očitek, da naj bi sodišče prve stopnje k znesku že odmerjenih nadomestil prištelo še nagrado za unovčenje in razdelitev zneska 544,75 EUR v višini 19,94 EUR. Višje sodišče po pregledu dokumentacije v spisu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri nadomestila pravilno upoštevalo (seštelo) vsa do izpodbijanega sklepa odmerjena nadomestila (41.618,51 EUR) in jih nato pravilno odštelo od zneska nadomestil, ki bi upravitelju pripadala za celoten znesek unovčenega premoženja, ki je na voljo za razdelitev upnikom (43.597,77 EUR, temu izračunanemu znesku pa pritožnik ni nasprotoval). Ker nadomestilo za razdelitev unovčenega premoženja v znesku 544,75 EUR še ni bilo odmerjeno, ga sodišče prve stopnje seveda ni upoštevalo pri ugotavljanju višine odmerjenih nadomestil. Znesek odmerjenega nadomestila (1.979,26 EUR) je tako pravilno izračunan.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve - aktivno ravnanje dolžnika - subjektivna nevarnost - konkretna nevarnost - ekonomski položaj - sprememba oblike premoženja - načelo sorazmernosti - dokazno breme
Nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti subjektivna in konkretna. Tako ne zadošča samo objektivna možnost, da bo toženec razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
ZDR-1 člen 148, 148/3, 182.. ZSDP-1 člen 50, 50/1.
pravica do dela s krajšim delovnim časom - neenakomerna razporeditev delovnega časa - starševsko varstvo
Po 182. členu ZDR- 1 imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po tem zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca, delodajalec pa mora sicer delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. 182. člen ZDR-1 predvideva privilegirano obravnavo delavcev, če ti uveljavljajo pravice iz naslova starševstva. Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 86/2019 se določbe tretjega odstavka 148. člena ZDR-1 ne sme razlagati prvenstveno v korist delodajalca na tak način, da ima ta praktično neomejeno avtonomijo pri odločitvi, kako bo razporedil delovni čas delavca, ko ta v zvezi s pravico do krajšega delovnega časa v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZSDP-1 uveljavlja prerazporeditev delovnega časa. Odločitev tožene stranke o razporeditvi delovnega časa po tretjem odstavku 148. člena ZDR-1 mora biti tudi vsebinsko utemeljena ob upoštevanju pravice delavca iz naslova starševskega varstva do krajšega delovnega časa in do lažjega usklajevanja njegovih družinskih in poklicnih obveznosti na eni strani in pravice delodajalca do čim bolj nemotenega organiziranja delovnega procesa na drugi strani. Pri tem ima v izhodiščnem položaju pravica delavca do starševskega varstva prednost pred delodajalčevo svobodno gospodarsko pobudo, kar izhaja iz določbe 182. člena ZDR-1.
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ločeno upoštevanje uspeha v postopku glede na uspeh s temeljem in uspeh z višino zahtevka, saj v določbah ZPP za takšno izračunavanje uspeha strank v postopku ni pravne podlage.
duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - prometna nesreča - predhodne degenerativne spremembe
Sodišče druge stopnje glede na podani izvedenski mnenji zaključuje, da življenjske aktivnosti tožnice zaradi obravnavanega škodnega dogodka trajno niso zmanjšane in zaradi slednjega tudi ne trpi duševnih bolečin.
ZPP člen 343. ZS člen 83, 83/3, 83/3-5. ZIZ člen 9, 9/3.
pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - sodne počitnice / poletno poslovanje - postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - nujne zadeve
Vsebinska obravnava prepozne pritožbe ni dovoljena. Že pred vložitvijo pritožbe je namreč sklep z dne 30.7.2020 postal pravnomočen. Povedano drugače: višje sodišče na podlagi prepozno vložene pritožbe ne sme presojati, ali je sodišče prve stopnje smelo zavrniti upnikov predlog za izdajo začasne odredbe ali ne.
poškodba rame - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - premoženjska škoda - potni stroški
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je 9.500 EUR.
postopek izdaje začasne odredbe - začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - starost otroka - meritorna odločitev - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Na podlagi 161. člena DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, materialnopravno pravilna. Dokazni postopek ni pokazal, da bi otrokoma grozila takšna nevarnost, zaradi katere bi bilo potrebno izdati predlagano začasno odredbo.
Sodišče je pravilno odločilo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. V postopku izdaje začasne odredbe se mu zato ni bilo potrebno opredeliti do vsakega posameznega predlaganega dokaza, temveč se je pravilno osredotočilo na izpovedbo v tem postopku zaslišanih strank ter na poročilo CSD.
V fazi postopka izdaje začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je bolj primeren za varstvo in vzgojo otrok, temveč gre za vprašanje, ali so podane takšne izjemne okoliščine, ki narekujejo izdajo začasne odredbe, torej ali je korist otrok ogrožena.
Res je sodišče v skladu z zrelostjo in starostjo otroka dolžno upoštevati njegovo mnenje, kar pa ne pomeni, da je takšno mnenje tudi edini kriterij za končno odločitev sodišča, saj bo šele celovit dokazni postopek lahko dal prepričljiv odgovor na vprašanje, komu od staršev zaupati otroka v varstvo in vzgojo. V tej fazi postopka je sodišče samo ocenilo, da otroka še nista dovolj zrela, da bi se lahko zavedala posledic svojih odločitev, zato mnenju otrok ni sledilo. Ali sta otroka dovolj zrela, da bi se lahko zavedala posledic svojih odločitev, pa bo tekom postopka moral podati mnenje tudi izvedenec klinično psihološke stroke.
ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.. ZDR-1 člen 89, 89-/1, 89/1-1, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid
V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-1 lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v primeru, če mu iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Smiselno enako je določeno tudi v 40. členu ZZRZI. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da v primeru, če komisija izda negativno mnenje, kot v obravnavanem primeru, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042854
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.
odškodninska odgovornost delavca - potni stroški - stroški za prihod na delo
Sodišče prve stopnje je ob zaključku, da so podane vse predpostavke za obstoj tožnikove odškodninske odgovornosti, tožencu utemeljeno naložilo povračilo škode v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški in stroški, ki bi mu pripadali za prihod na delo in odhod z dela na sporni naslov.
rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - zavrženje - prepozen predlog
Glede na določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP je predlog za alternativni način izvršitve zaporne kazni potrebno vložiti v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe. V konkretnem primeru bi torej obsojenec moral predlog vložiti najkasneje do 16. 9. 2020 kar pomeni, da je dne 14. 10. 2020 vložen obsojenčev predlog, prepozen.
ZKP člen 83, 83/2, 155, 155/4, 155a, 155a/9, 285e.
prikriti ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov
V vsakem primeru pa je vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti dejansko vprašanje, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej, po presoji vseh relevantnih dejstev in okoliščin konkretnega primera. Zato sodišče zaključkov o izzvani kriminalni dejavnosti ne more utemeljevati s sklicevanjem na druge kazenske zadeve, kot to v pritožbi terja zagovornica. Iz tega razloga bo vprašanje ali je bil B. K. zanesljivo tajni policijski sodelavec, in če je bil, ali je s svojim aktivnim ravnanjem povzročil storitev kaznivega dejanja s strani V. F., še vedno lahko predmet nadaljnjega kazenskega postopka. V primeru, če bo zanesljivo ugotovljeno, da je bil obtoženi V. F. z izvajanjem prikritega preiskovalnega ukrepa izzvan k storitvi kaznivega dejanja, pa bo to predstavljalo okoliščino, ki bo izključevala kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi s tem ukrepom (deveti odstavek 155.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 155. člena ZKP), ne pa podlago za izločanje domnevno nedovoljenih dokazov, v smislu četrtega odstavka 154. člena ZKP, kot to v predlogu za izločitev nedefiniranih dokazov, zahteva zagovornica.
ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 26, 32. SZ-1 člen 50, 66.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovajskih stavb - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obračun stroškov - delitev stroškov s strani upravnika - delilnik stroškov
Priključnina za vodo, urejanje okolice in stroški vodenja rezervnega sklada so bili pravilno obračunani na posamezno enoto. To velja kljub temu, da je bilo glede čiščenja okolice določeno drugače (po solastniškem deležu), saj so določila Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, kongentne narave, torej obvezna.
Glede na pojasnjeno je zato zmotno prepričanje pritožnika, da je sodišče pri določanju pripadajočega zemljišča vezano zgolj na prostorske akte in upravna dovoljenja. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odstop od svojega pravnomočnega sklepa z dne 27. 12. 2016 oziroma svojih razlogov za takšno odločitev ni navedlo, prav tako je v izpodbijanem sklepu povsem zgrešeno ugotavljalo stroške po posameznih postavkah.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - vsebinska odločitev
Ugovorni razlog nepristojnosti sodišča za opravo izvršbe zoper dolžnika, ki preprečuje izvršbo, je predviden v zakonu in nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti. V takem ugovoru lahko dolžnik uveljavlja tudi ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije, sodišče prve stopnje pa mora o njem odločati vsebinsko ob upoštevanju pravil ZIZ in ZPP. Res se pristojnost ob dovolitvi izvršbe zoper novega dolžnika določi po navedbah v upnikovem predlogu, vendar pa se o pristojnosti v primeru dolžnikovega ugovora odloča tudi glede na navedbe in dokaze, predlagane v ugovoru. Sodišče tako pravilno dovoli predlagano izvršilno sredstvo glede na navedbe upnika, vendar pa mora v ugovorni fazi odločati o ugovoru dolžnika, če ta ugovarja mednarodno pristojnost. Sodišče prve stopnje bi zato ob reševanju dolžnikovega ugovora moralo po izvedbi dokaznega postopka zanesljivo ugotoviti obstoj dolžnikovega premoženja na območju Republike Slovenije.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041991
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 143, 143/1, 143/2, 151, 151/2, 151/4, 161. ZNP-1 člen 108.
razmerja med starši in otroki - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - spremenjene razmere - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - korist mladoletnega otroka - mnenje otroka - ogroženost otroka - odločanje sodišča - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje učenca na drugo šolo
Dinamičnost družinskih razmerij izključuje togo razumevanje pravnomočnosti, zato DZ omogoča ponovno odločanje o vprašanjih vzgoje, varstva in preživljanja otrok, četudi je bilo o njih že odločeno. Takšno ponovljeno odločanje ni dopustno kadarkoli, ampak v primeru, ko se razmere spremenijo. O (pre)šolanju zdaj skoraj dvanajstletnega A. je bilo odločeno s sklepom, ki je postal pravnomočen. To, da je bil deček prepisan kljub svoji izraženi želji, ki se ni spremenila in bi jo bilo treba upoštevati, kar mu ni bilo v korist, ne predstavlja nobene spremenjene okoliščine. Gre za poskus posega v pravnomočno odločbo sodišča, ki ni dopusten.
Odličen šolski uspeh sam po sebi ne potrjuje dobrega počutja v šoli, nedvomno pa je dovolj dober pokazatelj, da otrok v šoli oziroma v zvezi z njo ni v tako hudi stiski, da bi ta resno vplivala na njegovo funkcioniranje, takšni torej, ki bi povzročila nesorazmerno težko popravljivo škodo in terjala začasno odločanje o prešolanju.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna preživnina - določitev preživnine za otroka - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nujno preživljanje otroka - nujni strošek za preživljanje
Ob ugotovitvi, da predlagateljici ni uspelo verjetno izkazati, da bi bil mladoletni otrok udeležencev v trenutni situaciji ogrožen, posledično tudi ni bilo moč izdati začasne odredbe.
Vsebinski kriterij pri določanju preživnine z začasno odredbo ni ustrezen življenjski standard, temveč zagotovitev nujnega preživljanja otroka.