Če bi sledili stališču pritožnikov (da ima pridobitelj za nazaj pravico uveljavljati vse korporacijske pravice iz poslovnega deleža, tudi uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine, na katero naj ne bi bil pravilno vabljen oziroma na kateri naj ne bi bila upoštevana njegova glasovalna pravica, saj bi takšno pravico imel, če bi bil že v času izvedbe skupščine vpisan v sodni register), bi poleg (spremenjene) določbe prvega odstavka 482. izničili tudi namen (istočasno spremenjene) določbe prvega odstavka 509. člena ZGD-1, v skladu s katero je sklic skupščine pravilen, če jo poslovodja skliče s priporočenim pismom, ki ga pošlje vsem družbenikom, ki so na dan skupščine vpisani v sodni register. Takšno postopanje sodišča, ki je v direktnem nasprotju z jasno zakonsko določbo prvega odstavka 509. člena ZGD-1, pa ni dopustno.
Na dlani je torej pravilen zaključek sodišča prve stopnje (točka 16 obrazložitve), da prvi odstavek 482. člena ZGD-1 določa neizpodbojno domnevo (ne predvideva, da bi bilo mogoče dokazovati drugače) glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika. Da sta predhodno citirani določbi ZGD-1 jasni in ne dopuščata drugačne razlage, pravilno zaključuje tudi sodišče prve stopnje v točki 18 obrazložitve. Glede na takšno zakonsko ureditev torej ni sprejemljiva teza pritožnikov o učinkovanju pravic za nazaj, ki bi (lahko) vplivala na zakonitost sklica in izvedbe skupščine družbenikov. Sodišče druge stopnje v tem kontekstu povzema tudi z razlogi izpodbijane sodbe v točki 22 obrazložitve.
Tožeča stranka je skrčila tožbeni zahtevek, kar pomeni delni umik tožbe, tožena stranka pa temu ni nasprotovala. Zaradi tega bi moralo sodišče nagrado za nadaljnja procesna dejanja odmeriti od nove vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 214, 214/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. SPZ člen 99.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - opustitev vznemirjanja in posegov - prepoved bodočega vznemirjanja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - solastninska pravica - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delo z gradbeno mehanizacijo - zatrjevana dejstva - splošno znana dejstva - javno dobro - odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - delni uspeh v pravdi - samostojni zahtevek - povezanost zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - porazdelitev stroškov - procesne pravice
Splošno znana dejstva v pomenu iz četrtega odstavka 214. člena ZPP so le tista, ki so znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Navedeno pomeni, da za opredelitev dejstva kot splošno znanega ni dovolj, da je znano le sodišču in strankama ali krogu oseb, zainteresiranih za pojav, na katerega se dejstvo nanaša. Okoliščina, da sporno pot vsakodnevno uporabljajo mnogi, tako ne zadostuje za sklep, da gre za splošno znano dejstvo.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - izbris kazenskih točk
Ker je bilo storilcu iz skupne evidence kazenskih točk izbrisanih 5 kazenskih točk in iz izpisa iz evidence kazenskih točk za storilca na dan 12. 11. 2020 (list. št. 49) izhaja, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 13 kazenskih točk, ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženje pravne osebe - kratkoročne terjatve - zadnje letno poročilo - javno objavljeni bilančni podatki - težje unovčljivo premoženje - nedovoljene pritožbene novote
Premoženje pravne osebe, kot izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, lahko sestavljajo tudi terjatve. Kratkoročne poslovne terjatve v skladu z računovodskimi pravili predstavljajo sredstva pravne osebe, ki so praviloma izterljiva v krajšem obdobju (do enega leta).
Naloga stranke v postopku odločanja o taksni oprostitvi je ravno v izkazu odsotnosti sredstev, ki bi stranki omogočala plačilo sodne takse brez ogrožanja njene dejavnosti. V ta namen mora zato pojasniti premoženjske razmere, vendar konkretizirano in z zadostno mero skrbnosti ter jih nenazadnje tudi dokazati, česar pa tožeči stranki, kot je pravilno odločilo prvostopenjsko sodišče, v tem postopku ni uspelo.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
spor majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dopustne pripravljalne vloge
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti. Postopek v sporu majhne vrednosti pa je v Zakonu o pravdnem postopku urejen v posebnem poglavju in nekoliko drugače od rednega postopka. Postopek v sporu majhne vrednosti tako praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Sodišče pa lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oz. pripravljalne vloge ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Na vse to je bila tožena stranka tekom postopka tudi jasno opozorjena s pozivom naj odgovori na vlogo (dopolnitev tožbe) tožeče stranke z dne 15. 7. 2020, ki ga je prejela 16. 7. 20202. Z vročitvijo dopolnitve tožbe in pripravljalne vloge tožeče stranke in pozivom, da nanje odgovori pa je imela tožena stranka vse možnosti za izjasnitev o navedbah in dokazih tožeče stranke in je to možnost tudi izkoristila. Imela pa je tudi možnost zahtevati izvedbo naroka, česar pa ni storila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00041500
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/2, 149a, 149a/1. KZ-1 člen 41, 41/1, 186, 186/1, 186/3.
izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pregled vozila - zaseg predmeta - utemeljeni razlogi za sum - utemeljen sum - tajno opazovanje - dejanje storjeno v hudodelski združbi - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Ko sta policista ob odprtju okna zaznala tudi značilen vonj po konoplji, sta imela vso zakonsko podlago za uporabo pooblastila iz drugega odstavka 148. člena ZKP v smeri pregleda prevoznega sredstva. Glede na intenzivnost pregleda ni mogoče zaključiti, da je šlo za globlji vdor v zasebno sfero P. S., za takšen pregled vozila pa policiji ni potrebno pridobiti predhodne sodne odredbe, kot meni pritožnik.
Glede na vse ostale okoliščine primera, ki jih predmetna odredba izčrpno in podkrepljeno z relevantnim dokaznim gradivom utemeljuje, pa je bil ob izdaji odredbe podan zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, da bi lahko bil M. P. oseba, ki je opravila prevoz amfetamina z Nizozemske.
Obtožencu sodišče prve stopnje ni dokazovalo storitve obravnavanega kaznivega dejanja le na podlagi njegovega osebnega opisa, ki ga je R. M. dal tajnemu delavcu TD 7049, pač pa je obsodilno sodbo zanesljivo utemeljilo tudi na ostalih dejstvih in dokazih.
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi storilec kaznivega dejanja strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, določa že prvi odstavek 41. člena KZ-1. Ti pogoji so: 1) da gre za člana združbe najmanj treh oseb, 2) da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in 3) da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Morajo pa biti za to, da lahko govorimo o hudodelski združbi, izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, ki jih zakon izrecno ne navaja.
spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - nadaljevanje zapuščinske obravnave - zakonito dedovanje - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prijava terjatve - pravica iz zapuščine
Zaradi spornih vprašanj, kaj spada v zapuščino, ki jih pritožba izpostavlja v zvezi z darilno pogodbo, sta bila zapustnikov oče in sestra na podlagi 1. točke prvega odstavka 212. člena ZD napotena na pravdo zoper zapustnikovo mater, vendar tožbe nista vložila. Prvostopno sodišče je zato po četrtem odstavku 213. člena ZD pravilno nadaljevalo zapuščinski postopek in odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, glede na podatke, kot jih izkazuje zemljiška knjiga.
Ker so terjatve do zapuščine (oziroma zapustnika) predmet obligacijskega prava (dolgovi zapustnika niso pravice iz zapuščine), lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi zoper dediče. Izjema bi bila, če bi vsi dediči soglasno priznali terjatev, kar pa se v predmetnem primeru ni zgodilo.
denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca
V zvezi s pritožbenim očitkom o neupoštevanju premoženjskih okoliščin, sodišče druge stopnje pritožniku pojasnjuje, da je v prvem odstavku 47. člena KZ-1 povsem jasno določeno, da se denarna kazen izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca in da je v drugem odstavku 47. člena KZ-1 določeno, da število dnevnih zneskov (od 10 do 360 oziroma do 1500) sodišče določi z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni (člen 49 KZ-1), razen okoliščin, ki se nanašajo na premoženjske razmere storilca.
umik tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški po umiku tožbe - odločanje o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - vrstni red vračunanja - vtoževana terjatev
Obveznost plačila pravdnih stroškov po umiku tožbe je urejena v prvem odstavku 158. člena ZPP po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, je napačna. Drži, da je tožnica navajala, da tožbo umika zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka. Vlogi ni priložila nobenih dokazil o plačilu vtoževane terjatve. Toženec, pozvan k izjavi o umiku tožbe, je zanikal navedbe o izpolnitvi zahtevka.
Obtožencu očitano kaznivo dejanje protipraven odvzem prostosti, po prvem odstavku 133. člena KZ-1, stori kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja. Kazenskopravna dobrina, ki jo varuje inkriminacija v navedeni zakonski določbi, je osebna svoboda gibanja. Zato je standard ustrezno omejene svobode gibanja iz prvega odstavka 133. člena KZ-1 izpolnjen takrat, ko oseba mesta kjer je zadržana, ne more zapustiti ali pa tega ne more storiti na razumen način.
Iz njegove izpovedi na glavni obravnavi, ki je bila namenjena razjasnjevanju tega vprašanja, je namreč mogoče ugotoviti, da je oškodovanec imel še en ključ stanovanja na nočni omarici, da je zanj vedel in da je iz stanovanja odšel šele po kakšni uri, ker je med tem časom iskal zdravstveno izkaznico. Pri tem pa je imel težave, saj sta storilca stanovanje precej razmetala in na tla pometala več predmetov. Slednje je razvidno tudi iz spisu priloženih fotografij, iz katerih pa izhaja tudi to, da se je nočna omarica na kateri je bil ključ, nahajala ob postelji, na kateri je bil oškodovanec pretepen. Ker pa je zanj vedel, je več kot očitno, da pri njegovem iskanju ni imel nobenih težav, kar tudi sam ne zatrjuje. Razlog za to, da je iz stanovanje odšel šele čez približno eno uro, pa ni v tem, da iz zaklenjenega stanovanje ne bi mogel oditi, ampak v iskanju zdravstvene kartice. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu sledilo pritožbam obeh pritožnikov, da z zaklepanjem oškodovanca v stanovanje in z odvzemom ključa, svoboda oškodovančevega gibanja ni bila omejena na način, da stanovanja ne bi mogel zapustiti, kar je z rezervnim ključem tudi uspešno storil in odšel po zdravniško pomoč ter na policijo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041903
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 149, 150, 179, 182.. ZVZD-1 člen 12, 37, 37/1, 38, 50.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - varne delovne razmere - nepremoženjska škoda
Tožena stranka tožnika ni praktično usposobila za opravljanje dela na njegovem delovnem mestu, s tem pa je ravnala v nasprotju z 38. členom ZVZD-1. Prav tako je ravnala tudi v nasprotju s 1. odstavkom 37. člena ZVZD-1, saj ni dokazala, da so bila tožniku dana jasna in ustrezna navodila za delo spornega dne, ki ni predstavljalo njegovega običajnega dela (to delo je opravljal prvič) in je predstavljalo zahtevnejše delo, ki se opravlja manj pogosto, saj so tako razlogi sami s seboj v nasprotju opustila pa je tudi ustrezni nadzor. Na podlagi tega je pravilno zaključilo, da je izpolnjena prva predpostavka subjektivne odgovornosti tožene stranke tj. protipravno ravnanje, kar ob nespornem dejstvu nastanka škode in s tem nesporni vzročni zvezi med škodnim dogodkom in nastalo škodo utemeljuje njeno krivdno odgovornost.
Tožnik je imel v času nezgode oblečene zaščitne hlače, škornje, rokavice in očala, ni pa imel oblečene zaščitne jakne. S tem je ravnal v nasprotju z določbo 50. člena ZVZD-1, po katerem mora delavec med drugim v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati tudi osebno varovalno delovno opremo v skladu z njenim namenom. Kršil pa je tudi določbe 12. člena ZVZD-1, ki mu nalagajo spoštovanje in izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter opravljanje dela s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb in določajo, da mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Čeprav je do določene mere razumljivo, da tožnik dela ni odklonil, pa je že na podlagi ostalih dveh tožnikovih kršitev določb ZVZD-1 sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka v višini 20 %.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je izredna odpoved pravočasna ter da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v sporni noči, ko je opravljal delo policista v patrulji. Pravilno je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik dopustil mladoletni, da je bila prisotna v službenem vozilu z namenom zabave in se je s tem policijsko vozilo, za katerega je bila zadolžena nočna patrulja, uporabljala neupravičeno, da je v službenem času dopustil uživanje alkohola mladoletnici, ki ji je dopustil tudi vožnjo službenega vozila. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik namenoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršil svoje delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ter da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank (prvi odstavek 109. člena ZDR-1) delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, saj navedene kršitve močno krnijo ugled slovenske policije.
povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost za škodo - lov - odgovornost upravljalca lovišča - objektivna odgovornost - škoda na lovu - strelno orožje - lovska puška - škoda na stanovanjski hiši - sanacija objekta - domneva vzročne zveze - odločitev o pravdnih stroških - stroški posameznega sospornika
Toženka je odgovorna za nastalo premoženjsko škodo skladno s osmim odstavkom 54. člena ZDLov-1, po katerem za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
Če v pravdi uspe samo eden od dveh ali nekateri od več sospornikov, se obveznost sospornikov, ki so propadli, deli na enake dele, sospornik, ki je uspel, pa ni zavezan k plačilu stroškov.
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja.
Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041576
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Ne drži, da je imel tožnik tedenski počitek zagotovljen s tem, ko je bil prost od sobote od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Zgolj to, da med delovnimi obveznostmi preteče 24 ur, ne pomeni, da je zagotovljen prost dan, kot neodločilen pa se pokaže tudi očitek o pomanjkljivi obrazložitvi sodbe glede tega, kaj naj bi tožnik na sporne dneve delal.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - predlog za podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - pritožbene novote - pooblastilo odvetniku - sprememba zakonitega zastopnika - splošno znana dejstva
Rok se lahko podaljša le ob obstoju upravičenih razlogov, pri čemer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka. Trditveno in dokazno breme je na stranki, ki predlog za podaljšanje roka poda, zahtevani dokazni standard je verjetnost.
Zaradi zaupne narave pooblastilnega razmerja med kvalificiranim pooblaščencem v pravdnem postopku in njegovo stranko, ki je pravdna stranka konkretnega postopka, je povsem utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec ne le osebni stik s svojo stranko, temveč tudi možnost drugih oblik komunikacije z njo, saj mu le to omogoča njeno kvalitetno zastopanje.
Ali je stranka (pooblastitelj) seznanjena s pozivom sodišča, mora biti prvenstveno znano pooblaščencu, ki je sodno pisanje s strani sodišča prejel, zato slednje ne more predstavljati opravičenega razloga za podaljšanje sodnega roka.
Sprememba zakonitega zastopnika ne vpliva na pravilno dano pooblastilo odvetniku s strani prvotnega zastopnika, razen če novi zastopnik ali sami upniki to pooblastilo prekličejo.
pripor - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - znižanje kazni - kazen zapora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil v prejšnji točki navedeni kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočne obtožnice ter nepravnomočne obsodilne sodbe. Ne gre spregledati, da je bila obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje hude telesne poškodbe določena kazen eno leto in štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje ropa pa eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila po odločitvi pritožbenega sodišča sicer znižana, medtem ko je bil obtoženec storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti oproščen. To pa je privedlo do izreka nižje enotne kazni, vendar pa ne v tolikšnem obsegu, da ne bi bilo mogoče več zastopati stališča o sorazmernosti pripora v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico obtoženca do njegove osebne svobode.
ZPP člen 80, 206, 206/1, 206/1-1, 206/1-3, 365, 365-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
prekinitev pravdnega postopka - dvom v procesno sposobnost stranke - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - nepravdni postopek - pravnomočno končan postopek - po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva - pogoji za prekinitev postopka - predlog za uvedbo postopka - postavitev skrbnika za poseben primer - preuranjena odločitev - Center za socialno delo (CSD)
Glede na zakonsko dikcijo je po 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP mogoče postopek prekiniti (še)le, če (ko) je postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo že v teku.
Pravnomočna ustavitev nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti ni ovira, da ne bi sodišče moglo kadarkoli ponovno sprožiti postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, če ugotovi, da (spet ali še vedno) obstojijo razlogi za to.