zamudna sodba - laična pritožba - vročitev tožbe - pravilno vročanje - dejansko bivališče - prepoved približevanja - pridobitev podatkov
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotavljalo, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je toženec bival na spornem naslovu, ko so mu bile vročene sodne pošiljke, namesto da bi ugotavljalo, ali je toženec s stopnjo verjetnosti izkazal, da tam ni bival.
Zamudna sodba ni dopustna, če toženi stranki tožba ni (bila) pravilno vročena.
Toženec je v laični pritožbi zatrjeval, da tožbe ni prejel, ker je v času vročitve "imel prepoved približevanja objektu na 150 m." Ni odločilno, da toženec pritožbi ni predložil odločb, ki bi potrjevale te toženčeve trditve, še posebej, ker gre za zlahka preverljivo dejstvo, s tem, da tožnica tega dejstva tudi ni prerekala v pritožbenem postopku. V pritožbenih postopkih ni materialnoprocesnega vodstva, pa vendar je v takih primerih izjemoma dopustno, da sodišče prve stopnje pridobi dodatne informacije glede trditev, kot jih je zatrjeval toženec v laični pritožbi glede razlogov, zaradi katerih mu tožba ni bila (pravilno) vročena.
razdružitev solastnine - način delitve solastnine - fizična in civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - prevzem nepremičnine - izplačilo vrednosti solastninskega deleža
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina, na predlog solastnika pa lahko odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
poškodba roke - zlom - odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za premoženjsko škodo - delno plačilo - stroški prevozov na zdravljenje - odmera stroškov - višina povračila - izgubljeni dohodek - popolna denarna odškodnina - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Prisojena skupna odškodnina v višini 37.500 EUR (30 povprečnih neto plač) v primerjavi s primeri poškodb koželjnice v sodni praksi pokaže ustrezno ovrednotenje ugotovljenega obsega škode in njeno ustrezno umeščenost med srednje hude primere.
Utemeljen je tudi tožnikov pritožbeni očitek o prenizkem znesku ugotovljene škode, nastale s prevozi na zdravljenje. V skladu s 169. členom OZ je upravičen do popolne odškodnine, s prevozi na zdravljenje pa mu škoda ni nastala le v višini stroška za gorivo, ki je upoštevan v sodbi, ampak tudi zaradi obrabe vozila. Ugotovitev o višini škode, izračunana ob upoštevanju povprečne cene bencina v relevantnem obdobju, je zato zmotna.
Pri ugotavljanju višine izgube je treba izhajati iz dohodka, ki bi ga oškodovanec pridobil, če bi delal. Ker je tožnik redoma prejemal ne le dodatka za nedeljsko in štiriizmensko delo, ampak tudi za popoldansko in nočno delo, so bili utemeljeno upoštevani v ugotovitvi o dohodku, ki bi ga tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041092
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 309, 309/1, 310. ZTLR člen 22, 24, 25, 26. ZPP člen 350, 350/2, 355, 355/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - izviren način pridobitve lastninske pravice - prispevek zakonca - skupna denarna sredstva zakoncev - posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - nova stvar - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - sodni izvedenec - stečajni postopek - osebni stečaj - izločitvena pravica
Pri gradnji zakoncev gre za skupno odločitev lastnika zemljišča in graditelja, ki se odraža tudi v skupnem prispevanju obeh h gradnji. V sodni praksi se je zato oblikovalo stališče, da je treba navedeno določbo razlagati v povezavi z 22. členom ZTLR o nastanku nove stvari. Po svojem jezikovnem pomenu so določbe sicer veljale le za premičnine, a so omogočile ustreznejše vrednotenje skupne odločitve za gradnjo s prispevki vsakega od zakoncev in njunimi skupnimi prispevki, ki jih v končno nastali (novi) stvari ni bilo več mogoče ločiti.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se morebitni večji vložek lastnika zemljišča ovrednoti v opredelitvi deležev vsakega od zakoncev k nastanku skupnega premoženja. Za dokaz o obstoju skupne lastnine na nepremičninah, na katerih stoji hiša, torej ni bil potreben dokaz z izvedencema gradbene in geodetske stroke.
Sodišče se ni izreklo o vseh dejstvih, pomembnih za presojo, ali je nastala nova stvar. V primeru pritrdilnega odgovora bo za odločitev o toženčevem ugovoru višjega deleža na skupnem premoženju pomembno, kolikšni so bili vložki posebnega premoženja v skupno premoženje in v kakšnem razmerju sta zakonca v celotnem obdobju skupnega življenja prispevala k upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (drugi odstavek 59. člena ZZZDR)
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - delitev solastnine - aktivna legitimacija - člani agrarne skupnosti
Poseben režim delitve solastnine iz 55. člena ZAgrS velja le za tiste agrarne skupnosti in njihove člane, ki so registrirani po ZAgrS.
Če bi sledili stališču pritožnikov (da ima pridobitelj za nazaj pravico uveljavljati vse korporacijske pravice iz poslovnega deleža, tudi uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine, na katero naj ne bi bil pravilno vabljen oziroma na kateri naj ne bi bila upoštevana njegova glasovalna pravica, saj bi takšno pravico imel, če bi bil že v času izvedbe skupščine vpisan v sodni register), bi poleg (spremenjene) določbe prvega odstavka 482. izničili tudi namen (istočasno spremenjene) določbe prvega odstavka 509. člena ZGD-1, v skladu s katero je sklic skupščine pravilen, če jo poslovodja skliče s priporočenim pismom, ki ga pošlje vsem družbenikom, ki so na dan skupščine vpisani v sodni register. Takšno postopanje sodišča, ki je v direktnem nasprotju z jasno zakonsko določbo prvega odstavka 509. člena ZGD-1, pa ni dopustno.
Na dlani je torej pravilen zaključek sodišča prve stopnje (točka 16 obrazložitve), da prvi odstavek 482. člena ZGD-1 določa neizpodbojno domnevo (ne predvideva, da bi bilo mogoče dokazovati drugače) glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika. Da sta predhodno citirani določbi ZGD-1 jasni in ne dopuščata drugačne razlage, pravilno zaključuje tudi sodišče prve stopnje v točki 18 obrazložitve. Glede na takšno zakonsko ureditev torej ni sprejemljiva teza pritožnikov o učinkovanju pravic za nazaj, ki bi (lahko) vplivala na zakonitost sklica in izvedbe skupščine družbenikov. Sodišče druge stopnje v tem kontekstu povzema tudi z razlogi izpodbijane sodbe v točki 22 obrazložitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je izredna odpoved pravočasna ter da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v sporni noči, ko je opravljal delo policista v patrulji. Pravilno je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik dopustil mladoletni, da je bila prisotna v službenem vozilu z namenom zabave in se je s tem policijsko vozilo, za katerega je bila zadolžena nočna patrulja, uporabljala neupravičeno, da je v službenem času dopustil uživanje alkohola mladoletnici, ki ji je dopustil tudi vožnjo službenega vozila. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik namenoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršil svoje delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ter da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank (prvi odstavek 109. člena ZDR-1) delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, saj navedene kršitve močno krnijo ugled slovenske policije.
ZPP člen 80, 206, 206/1, 206/1-1, 206/1-3, 365, 365-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
prekinitev pravdnega postopka - dvom v procesno sposobnost stranke - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - nepravdni postopek - pravnomočno končan postopek - po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva - pogoji za prekinitev postopka - predlog za uvedbo postopka - postavitev skrbnika za poseben primer - preuranjena odločitev - Center za socialno delo (CSD)
Glede na zakonsko dikcijo je po 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP mogoče postopek prekiniti (še)le, če (ko) je postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo že v teku.
Pravnomočna ustavitev nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti ni ovira, da ne bi sodišče moglo kadarkoli ponovno sprožiti postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, če ugotovi, da (spet ali še vedno) obstojijo razlogi za to.
Obtožencu očitano kaznivo dejanje protipraven odvzem prostosti, po prvem odstavku 133. člena KZ-1, stori kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja. Kazenskopravna dobrina, ki jo varuje inkriminacija v navedeni zakonski določbi, je osebna svoboda gibanja. Zato je standard ustrezno omejene svobode gibanja iz prvega odstavka 133. člena KZ-1 izpolnjen takrat, ko oseba mesta kjer je zadržana, ne more zapustiti ali pa tega ne more storiti na razumen način.
Iz njegove izpovedi na glavni obravnavi, ki je bila namenjena razjasnjevanju tega vprašanja, je namreč mogoče ugotoviti, da je oškodovanec imel še en ključ stanovanja na nočni omarici, da je zanj vedel in da je iz stanovanja odšel šele po kakšni uri, ker je med tem časom iskal zdravstveno izkaznico. Pri tem pa je imel težave, saj sta storilca stanovanje precej razmetala in na tla pometala več predmetov. Slednje je razvidno tudi iz spisu priloženih fotografij, iz katerih pa izhaja tudi to, da se je nočna omarica na kateri je bil ključ, nahajala ob postelji, na kateri je bil oškodovanec pretepen. Ker pa je zanj vedel, je več kot očitno, da pri njegovem iskanju ni imel nobenih težav, kar tudi sam ne zatrjuje. Razlog za to, da je iz stanovanje odšel šele čez približno eno uro, pa ni v tem, da iz zaklenjenega stanovanje ne bi mogel oditi, ampak v iskanju zdravstvene kartice. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu sledilo pritožbam obeh pritožnikov, da z zaklepanjem oškodovanca v stanovanje in z odvzemom ključa, svoboda oškodovančevega gibanja ni bila omejena na način, da stanovanja ne bi mogel zapustiti, kar je z rezervnim ključem tudi uspešno storil in odšel po zdravniško pomoč ter na policijo.
SPZ člen 9, 43. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-5, 339/2-8, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sosporništvo na aktivni strani - stvarna legitimacija - kršitev metodološkega napotka - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - dokazovanje z indici - ureditev meje v upravnem postopku
Vsaka sodba mora imeti razloge o odločilnih dejstvih (pravno relevantnih dejstvih), to je za sprejem odločitve relevantnem dejanskem stanju in pravnih normah. Kadar sodišče ugodi zahtevku, se mora argumentirano opredeliti do vseh ugovorov tožene stranke, s katerimi ta izpodbija razloge tožeče stranke, in obratno. Pri ugotavljanju in obrazložitvi dejanskega stanja mora sodišče slediti metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, torej presoditi vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in upoštevati uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov; izvedbo posameznih dokazov lahko zavrne, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ne zadosti v celoti zgoraj povzetim načelom.
Na aktivni (tožniški) strani ne poznamo nujnega sosporništva. V primeru, če bi se izkazalo, kar zatrjuje toženec, da tožnica ni edina dedinja po pokojnem A. A. in da je sporna parcela skupna lastnina treh dedičev, to sicer ne bi vplivalo na procesno legitimacijo tožnice, pač pa na njeno stvarno legitimacijo – po materialnem pravu namreč solastnik ali skupni lastnik ne more zahtevati, da se ugotovi njegova izključna lastninska pravica na solastni ali skupnolastni stvari.
Pravnomočna ureditev meje v upravnem postopku ne ustvarja učinka pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), pač pa domnevo močnejše pravice, ki jo mora tisti, ki zatrjuje drugačno mejo od katastrske, utemeljiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
Dobra vera je pravni pojem, ki bi ga morala sodba napolniti z ustreznimi dejanskimi okoliščinami; posestnik je dobroveren, če ne ve ali ne more vedeti, da stvar ni njegova. Za zaključek o njegovi zmoti o lastništvu ni dovolj le ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti zmota opravičljiva.
ZDR-1 člen 9, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 137, 138.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 15, 20.
suspenz pogodbe o zaposlitvi - kolektivna pogodba - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Zakon predvideva možnost suspenza tudi v primerih, ki se določijo s kolektivno pogodbo, vendar pa ureditev možnih dodatnih primerov suspenza tudi v kolektivni pogodbi ne pomeni tudi možnosti spreminjanja narave tega instituta. Ravno to pa sta storili stranki Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije v spornem primeru, saj 20. člen KP (četudi naslovljen enako kot 53. člen ZDR-1 - Suspenz pogodbe o zaposlitvi) po vsebini ni suspenz v skladu z zakonsko opredelitvijo tega instituta.
Sporna določba 20. člena KP tako v zvezi s plačilom nadomestila v času suspenza nasprotuje zakonski določbi o omejitvi avtonomije pogodbenih strank, saj se s kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, pri čemer izjema za tak primer ni zakonsko predvidena (9. člen ZDR-1).
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja.
Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPrCP člen 106, 107.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kot je ugotovilo sodišče je tožena stranka tožniku očitala odklonitev preizkusa ne pa, da je bil tožnik dejansko pod vplivom prepovedanih substanc, kot zmotno prikazuje pritožba. Ob tem tudi ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da v delovnem pravu veljajo standardi, kot je v dvomu v korist delavca. V konkretnem primeru je jasno, da je tožnik kot voznik - skladiščnik storil tako hudo kršitev pogodbenih obveznosti, da je to razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041576
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Ne drži, da je imel tožnik tedenski počitek zagotovljen s tem, ko je bil prost od sobote od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Zgolj to, da med delovnimi obveznostmi preteče 24 ur, ne pomeni, da je zagotovljen prost dan, kot neodločilen pa se pokaže tudi očitek o pomanjkljivi obrazložitvi sodbe glede tega, kaj naj bi tožnik na sporne dneve delal.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - predlog za podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - pritožbene novote - pooblastilo odvetniku - sprememba zakonitega zastopnika - splošno znana dejstva
Rok se lahko podaljša le ob obstoju upravičenih razlogov, pri čemer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka. Trditveno in dokazno breme je na stranki, ki predlog za podaljšanje roka poda, zahtevani dokazni standard je verjetnost.
Zaradi zaupne narave pooblastilnega razmerja med kvalificiranim pooblaščencem v pravdnem postopku in njegovo stranko, ki je pravdna stranka konkretnega postopka, je povsem utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec ne le osebni stik s svojo stranko, temveč tudi možnost drugih oblik komunikacije z njo, saj mu le to omogoča njeno kvalitetno zastopanje.
Ali je stranka (pooblastitelj) seznanjena s pozivom sodišča, mora biti prvenstveno znano pooblaščencu, ki je sodno pisanje s strani sodišča prejel, zato slednje ne more predstavljati opravičenega razloga za podaljšanje sodnega roka.
Sprememba zakonitega zastopnika ne vpliva na pravilno dano pooblastilo odvetniku s strani prvotnega zastopnika, razen če novi zastopnik ali sami upniki to pooblastilo prekličejo.
denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca
V zvezi s pritožbenim očitkom o neupoštevanju premoženjskih okoliščin, sodišče druge stopnje pritožniku pojasnjuje, da je v prvem odstavku 47. člena KZ-1 povsem jasno določeno, da se denarna kazen izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca in da je v drugem odstavku 47. člena KZ-1 določeno, da število dnevnih zneskov (od 10 do 360 oziroma do 1500) sodišče določi z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni (člen 49 KZ-1), razen okoliščin, ki se nanašajo na premoženjske razmere storilca.
pripor - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - znižanje kazni - kazen zapora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil v prejšnji točki navedeni kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočne obtožnice ter nepravnomočne obsodilne sodbe. Ne gre spregledati, da je bila obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje hude telesne poškodbe določena kazen eno leto in štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje ropa pa eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila po odločitvi pritožbenega sodišča sicer znižana, medtem ko je bil obtoženec storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti oproščen. To pa je privedlo do izreka nižje enotne kazni, vendar pa ne v tolikšnem obsegu, da ne bi bilo mogoče več zastopati stališča o sorazmernosti pripora v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico obtoženca do njegove osebne svobode.
ZDR-1 člen 154, 200, 200/4.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
denarno nadomestilo - davki in prispevki - odmor
Odmor med delovnim časom ni namenjen le malici, ampak tudi počitku delavca, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi tožnica lahko odmor koristila na delovnem mestu. V obravnavanem primeru zaradi narave dela, ki ga je tožnica opravljala, odmor na delovnem mestu ni možen.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov. Iz sodne prakse VS RS dejansko izhaja, da je takšna odločitev preuranjena, poleg tega pa iz kogentnih predpisov izhaja, da je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni rok - objektivni rok
Odgovornost toženke ima drugačno materialnopravno podlago kot odgovornost pogodbenega partnerja. Navedeno pomeni, da se toženka s prelaganjem odgovornosti na pogodbenega partnerja ne more uspešno razbremeniti svoje odgovornosti. Bistvena je ugotovitev, da so bili zneski iz naslova blagajne vzajemne pomoči in potni stroški na škodo tožeče stranke, neupravičeno in po krivdi toženke izplačani njej in ostalim zaposlenim na njihove transakcijske račune. Zato pooblastilo in kršitev obveznosti iz pogodbe o opravljanju računovodskih storitev v škodo tožeče stranke niso v zvezi z razlogi odškodninske odgovornosti toženke in posledično za odločitev niso pomembni.
povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost za škodo - lov - odgovornost upravljalca lovišča - objektivna odgovornost - škoda na lovu - strelno orožje - lovska puška - škoda na stanovanjski hiši - sanacija objekta - domneva vzročne zveze - odločitev o pravdnih stroških - stroški posameznega sospornika
Toženka je odgovorna za nastalo premoženjsko škodo skladno s osmim odstavkom 54. člena ZDLov-1, po katerem za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
Če v pravdi uspe samo eden od dveh ali nekateri od več sospornikov, se obveznost sospornikov, ki so propadli, deli na enake dele, sospornik, ki je uspel, pa ni zavezan k plačilu stroškov.