določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - zavrnitev predloga
Morebitna kršitev pravice do sojenja do brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave), ni razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Za morebitno kršitev pravice sojenja brez nepotrebnega odlašanja ima stranka namreč na voljo druga pravna sredstva, predvidena v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker torej razlog za prenos pristojnosti ni podan oziroma predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki ni upoštevalo pogodbeno dogovorjene odbitne franšize in je odškodnino prisodilo mimo pogodbenih določil.
predlog za dopustitev revizije - pogojni odpust - sporno dejansko stanje - lex specialis - odločanje po skrajšanem postopku - posebni ugotovitveni postopek
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da mora komisija za pogojni odpust pri odločanju o pogojnem odpustu izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, čeprav 8. člen ZIKS-1 kot lex specialis določa, da ta organ o pogojnem odpustu odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00063812
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 5.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - kršitev pravic osebnosti - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - zavrnitev predloga
zavrženje tožbe - nevladna organizacija - varstvo javnega interesa - društva - varovanje svoje pravice in pravne koristi
Pritožnica s tem, ko je v upravnem postopku sodelovala kot nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave, ni pridobila upravičenja za varovanje pravnih koristi, ki jih ni mogoče šteti za njene (tretja alineja prvega odstavka 36. člena ZUS-1) oziroma ki presegajo meje zakonskega pooblastila iz 137. člena ZON. Med take koristi, ki jih pritožnica ne more varovati v upravnem sporu, brez dvoma spadajo tudi koristi tretjih, v obravnavani zadevi koristi upravljavcev lovišč oziroma lovskih družin. Lovske družine lahko kot društva (prvi odstavek 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu; ZDLov-1) svoje pravne koristi varujejo le same. Vrhovno sodišče k temu dodaja še, da tudi iz siceršnje ureditve po ZDLov-1, posebej iz 66. člena, ne izhaja, da bi pritožnica imela kakršno koli zakonsko pooblastilo za zastopanje lovskih družin.
Ker pritožnica v tožbi ne zatrjuje kršitve svojih pravic ali pravnih koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) oziroma drugih pravnih koristi, ki bi jih lahko uveljavljala v upravnem sporu, temveč uveljavlja kršitev pravice druge osebe do sodelovanja v upravnem postopku, za kar nima podlage v zakonu, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00063797
ZPP člen 13, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDen člen 88.
predlog za dopustitev revizije - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - nedopustnost izvršbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - sklenjena sodna poravnava - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugi pravdi - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v primeru ko prekine postopek do rešitve predhodnega vprašanja v drugem sodnem postopku, vezano na sodno poravnavo, sklenjeno v tem drugem postopku, s katero je bilo odločeno o predhodnem vprašanju.
URS člen 57, 57/3. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 8.
zavrženje tožbe - ugotovitveni zahtevek - kršitev ustavnih pravic - dejanje, ki posega v človekove pravice - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - ugoditev pritožbi
Osnovne šole kot izvajalke javne službe so dolžne zagotavljati uresničevanje ustavne pravice posameznikov do osnovnošolskega izobraževanja. Če v to razmerje, ki je javnopravne narave, kot izvajalke javne službe enostransko posežejo in s položaja moči odklonijo način izobraževanja v šolskih prostorih mimo primerov, ki jih ureja ZOsn, je treba zagotoviti učencu sodno varstvo v upravnem sporu.
Prepoved vstopa v šolske prostore oziroma izolacija posamičnega učenca, kar je med drugim kot sporno ravnanje toženke izpostavljeno v tožbi in pritožbi, in posledično šolanje na daljavo, je pomenilo uporabo predpisa v razmerju do konkretnega učenca in s tem odločitev o njegovem pravnem položaju v zvezi z uresničevanjem pravice do osnovnošolskega izobraževanja.
ZPŠOIRSP člen 10, 11. OZ člen 316, 316-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - denarna socialna pomoč - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - elementi odškodninske odgovornosti - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - pogoji za pobot - namerna povzročitev škode - zavrnitev predloga
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 380. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 39.
izločitvena tožba - nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - prisilna hipoteka - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sodna poravnava - fiktivna sodna poravnava - zloraba postopka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Odgovor na dopuščeno vprašanje bi bil pod predpostavko, da gre za skupno premoženje lahko nikalen, vendar je ob do zdaj povedanem o tem preuranjeno presojati. Sodišče druge stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti, ali je bila sporna nepremičnina skupno premoženje ali dolžnikovo posebno premoženje, in ni bilo pridobljeno z delom in sredstvi zakoncev, ter ali je šlo pri sklepanju sodne poravnave za zlorabo postopka oziroma ali je bil toženec ob takšnem ravnanju izigran in je bila sodna poravnava nezakonita, kot ves čas trdi toženec, tudi v odgovoru na revizijo.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva „odstopljena“ po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno (okrajno namesto okrožnega).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik porotnik pri pristojnem sodišču kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tožnik po tožbi sodnik porotnik na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, v katerega okrožje spada tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti, ki bi odločalo o tožbenih zahtevkih v tej pravdi, organizacijska enota navedenega okrožnega sodišča. Ta okoliščina bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodečega sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 158. ZZZiv člen 5, 5/1, 5/1-9.
predlog za dopustitev revizije - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost imetnika živali - ugriz psa - odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival - nevarna žival - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064819
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - bančni kredit - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - zavrnitev predloga
Neutemeljeno je stališče zahteve, da mora - če obstoj utemeljenega suma temelji na posrednih dokazih - že v fazi odreditve pripora obstajati sklenjeni indični krog. Zahteva po obstoju tako imenovanega sklenjenega indičnega kroga, ki pomeni, da morajo posamezni indici tvoriti logično sklenjen življenjski krog, iz katerega sledi sklep, da je dejanje dokazano, se nanaša na obsodilno sodbo, pri kateri mora biti obsojenčeva krivda dokazana s standardom gotovosti oziroma onkraj razumnega dvoma. V zvezi z utemeljitvijo obstoja utemeljenega suma pri odreditvi oziroma podaljšanju pripora pa je iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča razvidno stališče, da sodišče v tej fazi postopka obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov oziroma tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP, temveč presodi le, ali zbrani dokazi zadoščajo za artikulirano in konkretno stopnjo verjetnosti, da je obdolženec izvršil očitano kaznivo dejanje.