V sklepu o podaljšanju pripora po 2. odstavku 207. člena ZKP je sodišče v zvezi z razlogi o obstoju utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitani kaznivi dejanji, ravnalo prav, ko se je oprlo na pravnomočno obtožnico, vloženo za ti dve dejanji.
Tudi za razmerja, temelječa na avtorski pogodbi, ki je bila razdrta po volji pogodbenikov, velja pravilo 132. člena ZOR o vračanju prejetih izpolnitev.
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 73, 120, 120/2, 128, 128/5, 183, 340, 340/2, 420, 420/2, 435, 435/2.
preiskovalna dejanja - vročitev izvedenskega mnenja obdolžencu in zagovorniku - skrajšani postopek - vročitev obtožnega predloga zagovorniku - glavna obravnava - branje izvedenskega mnenja - soglasje strank za branje izvedenskega mnenja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 183. člena ZKP omogoča razlago, da sodišče tudi v nadaljnjem postopku ocenjuje, ali je treba stranke in zagovornika posebej seznaniti z dokaznim gradivom (konkretno z izdelanim izvedenskim mnenjem). Po drugi strani imata obdolženec in zagovornik pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati zbrane dokazne predmete. Ker jima je bila v obravnavani zadevi vročena odredba o postavitvi izvedenca, sta bila seznanjena, da bo izdelano izvedensko mnenje. Zato bi se z vpogledom v spis ali s predlogom za vročitev lahko seznanila z njegovo vsebino.
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 113, 354, 354/2-13, 363, 363/5, 385, 385/1-1, 385/1-2, 421, 421-9. ZDSS člen 14, 14/4.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - obnova postopka - sodni postopek - postopek s pritožbo - predložitev novih dokazov po izteku pritožbenega roka
Tudi po izteku pritožbenega roka je dopustno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Tak zaključek izhaja iz 5. odstavka 363.
člena ZPP-77, po kateri lahko stranka na obravnavi pred sodiščem druge stopnje navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Zato ni razloga, da tega ne bi mogla storiti že prej.
Pri uporabi določbe 1. člena ZDen-B se presoja obstoj vzajemnosti pri priznavanju pravice do denacionalizacije, kadar se v postopku pred organi Republike Slovenije pojavi oseba, ki je ob podržavljenju imela jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo katere od drugih republik bivše SFRJ, ob odločanju o denacionalizaciji pa je ni šteti za državljana Republike Slovenije, pač pa druge države, ki tudi izvaja denacionalizacijo.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - načelo vzročnosti
Odgovornost imetnika stvari ne temelji na načelu vzročnosti (173. člen ZOR), kadar stvar postane nevarna zaradi uporabe, ki ni v skladu z njenim namenom, zlasti če do škode pride zaradi samovoljnega ravnanja tistega, ki ga škoda prizadene.
Rento zaradi smrti očeta kot preživninskega zavezanca lahko dobi le otrok, ki dejansko trpi škodo zaradi izgubljenega preživljanja (prvi odstavek 194. člena ZOR). Te škode pa ne trpi, če je družinska pokojnina po očetu tolikšna ali večja od tistega, kar bi otrok dobival od umrlega, če bi bil ostal živ, saj je slednji znesek zgornja meja odškodnine v obliki rente, ki mu jo je mogoče prisoditi (drugi odstavek 194. člena ZOR).
gradnja na tujem svetu - solastnina - prenehanje lastninske pravice - etažna lastnina - uničenje stvari - lastninska pravica na stavbnem zemljišču - izročitev dela stavbe v posest - rušenje
Samo na podlagi ugotovitve solastninskega deleža na zemljišču ni mogoče utemeljeno zahtevati izročitve v posest stanovanjske enote, ki naj bi bila (opisno) v etažni lastnini - čeprav v obliki solastninskega deleža - ki pa po dejanskih podatkih ne obstaja.
Solastninska pravica na zemljišču tožeči stranki ne daje upravičenja, da zahteva od tožencev, da ji izročijo v posest etažno stanovanje, ki je obstajalo v stavbi na tem zemljišču, preden je stavba postala ruševina.
V konkretnem primeru je sodišče obsodilo toženca na plačilo 866.668,40 tolarjev, zato je znesek izpodbijanega dela sodba prenizek in ne dovoljuje revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP. Ker se sporni predmet ne nanaša na preživnino, odškodnino za izgubljeno preživljanje, ali spor iz avtorske pravice, varstva izumov, znakov razlikovanja ali pravice do uporabe firme ali varstva konkurence, revizija ni dopusta niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP. Enako je z revizijo proti zavrnitvi zahtevka iz nasprotne tožbe, ki jo je toženec vložil 22.9.1995 in v njej ni označil vrednosti spornega predmeta, tako da si ni zagotovil pravice do revizije, niti po tedaj veljavnem Zakonu o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), niti po ZPP, ki velja v času vložitve revizije.
redno šolanje kot pravni standard - dolžnost preživljanja otroka - odpoved pravici do preživnine - prekinitev študija
Pri presoji pravnega standarda rednega šolanja iz prvega odstavka 123. člena ZZZDR sodišče druge stopnje ni ovrednotilo okoliščine, da je tožnica najprej vpisala študij montanistike, ki ga je že po nekaj mesecih prekinila in se zaposlila, nato je dve leti izredno študirala defektologijo in v vsem tem obdobju preživnine ni zahtevala, ne zahteva je niti za čas rednega vpisa v drugi letnik, temveč šele za obdobje dveh let po rednem vpisu v tretji letnik ali kot opozarja v reviziji, do dopolnjenega 26. leta starosti. Pri svoji preozki presoji je sodišče druge stopnje tudi napačno presodilo pomen sodne poravnave. Glede na konkretne ugotovljene dejanske okoliščine tožnici dejstvo, da si je prvo leto očitno izbrala napačen študij, ni mogoče šteti v njeno škodo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ugotovitev pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo
Pri ugotavljanju pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo bi sodnik moral ugotoviti, da je v spis vložen odgovor, ki se nanaša na drugo zadevo in ustrezno ukrepati. Ob primerni skrbnosti samo zaradi zmotno navedene opravilne številke sodišče ne bi smelo ugotoviti, da ni bilo odgovorjeno na tožbo, čeprav je odgovor sodišče prejelo. Zato revizijsko sodišče sodi, da sta sodišči druge in prve stopnje kršili določbe 318. člena ZPP.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnine
Za prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
izplačilo zavarovalnine Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije - stvarna pristojnost
Zavarovalnina, ki jo je dolžan plačati Sklad za vzajemno pomoč obrtnikov na podlagi vplačanih prispevkov, ni pokojnina v smislu ZPIZ, temveč je dejansko renta. Spor o višini rente pa je premoženjski spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZPP člen 300, 318, 350, 350/2, 499, 499/2. ZPP (1977) člen 332.
sodba zaradi izostanka - pogoji za izdajo sodbe
Toženec je bil na prvi narok vabljen z rednim vabilom, ki ni vsebovalo posebnega opozorila na posledice njegovega izostanka - možnost izdaje sodbe zaradi izostanka.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS14055
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. ZUS člen 72, 72/1-3, 72/5.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljavljati.
strah - krivdna odgovornost - višina denarne odškodnine - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - povrnitev negmotne škode - vojaška vaja
Izvajanje vojaške vaje na zasneženi površini, ki pokriva zaledenelo in zato drsečo podlago, posejano s kamenjem, zavzemanje ležečega položaja in skok čez sklonjenega sovojaka, spremeni tveganje v taki meri, da v ugodnih vremenskih okoliščinah sicer nenevarna vaja, ki obsega tek, zavzemanje položaja in skok čez sklonjenega vojaka v polni bojni opremi, postane nevarna.