CZ (1976) člen 19, 19/1, 22, 22/9, 50, 50/2, 53, 53/1, 53/2. CZ člen 182.
carinski kontingenti
V primeru, da uvoznik ne izpolni kriterijev za kontingentirani uvoz blaga, se obračuna carinska obveznost, ki je naknadno nastala. Zato ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti.
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 377. ZST člen 22, 22/1.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - sprememba tožbe - vrednost spornega predmeta v točkah - pravno mnenje
Tožeča stranka ob prvi spremembi tožbe, v kateri je uveljavljala le ugotovitveni del, ni ocenila vrednosti spornega predmeta, ob razširitvi na izpraznitveni del pa je vrednost ocenila s točkami po taksni tarifi. Tožena stranka izostanku ocene vrednosti spora oziroma kasnejši oznaki v točkah ni ugovarjala. Zato revizija v tem premoženjskopravnem sporu ni dovoljena.
ZDSS člen 24, 24/1, 24/-2, 24/3. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/1, 385/3. ZDR (1990) člen 89.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - obstoj kvalifikatornih okoliščin - sodni postopek - presoja zakonitosti akta delodajalca
Pravno upoštevna so le tista dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz razlogov izpodbijane disciplinske odločbe, ne pa iz vsebine zapisnika disciplinskega postopka, vodenega pri delodajalcu.
Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka mora imeti utemeljene razloge npr. v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Gre za pravni standard, ki ga ni mogoče primerjati z očitki v sodnih zaostankih in ga tudi ni mogoče kar posplošeno izraziti v neki načelni časovni meji, od katere naprej je treba šteti, da gre za dolgo čakanje na odmero odškodnine; nikakor pa ne gre za avtomatizem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zapuščinski postopek - bivališče dedičev
Okoliščina, da imajo nekateri dediči bivališča izven sedeža krajevno pristojnega sodišča, v zapuščinskem postopku sama po sebi ne more narekovati prenosa pristojnosti iz razlogov smotrnosti. Po določbi 208. člena Zakona o dedovanju je namreč mogoče dedno izjavo pisno predložiti zapuščinskemu sodišču ali pa osebno pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim rednim sodiščem.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami
Višje sodišče je zavrnilo zagovornikovo pritožbo zoper sklep, s katerim je bil podaljšan pripor iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. V sklepu navaja, da je še vedno podana nevarnost, da bi obdolženec očitano kaznivo dejanje umora, ki je ostalo pri poskusu, dokončal, medtem ko je iz zapisnika o obdukciji oškodovanca, ki je v spisu, razvidno, da je ta umrl. S tem je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.
predlog za kazenski pregon - ovadba - obličnost predloga za kazenski pregon in ovadbe - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Za obstoj kazenske ovadbe ali predloga za pregon obstoj listine, ki bi to dokazovala, ni nujno potreben, če je dejstvo, da je bila kazenska ovadba ali predlog za pregon podan, mogoče z gotovostjo izkazati tudi drugače.
Če je bila listina, ki izkazuje obstoj predloga za pregon, nepravilno izločena iz kazenskega spisa, izkazano pa je, da je oškodovančev interes po pregonu obstajal in še obstaja, je treba šteti, da je predlog za pregon kljub izločitvi listine podan.
Sodišče izvede dokaz po uradni dolžnosti, če dokazi, ki jih predlagajo stranke, ne zadoščajo za popolno ugotovitev dejanskega stanja.
pripor - vsebina sklepa o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - obstoj utemeljenega suma
Določbo 2. odstavka 202. člena ZKP, ki zahteva, da pisni sklep o odreditvi pripora obsega kaznivo dejanje, je treba razlagati tako, da mora biti slednje glede njegovih bistvenih sestavin toliko določeno, da je iz tega jasno razvidno, katero kaznivo dejanje se očita obdolžencu.
Obrazložitev sklepa o odreditvi pripora glede razlogov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, se ne more omejiti le na naštevanje zbranih dokazov in podatkov, ampak mora z oceno njihove vsebine ugotoviti in obrazložiti utemeljen sum, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje.
Okrožno državno tožilstvo je zoper obdolžence vložilo obtožni predlog, v katerem je predlagalo tudi podaljšanje pripora in je moralo sodišče o njem znova odločiti. Vrhovno sodišče je zato izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora le razveljavilo in zadeve ni vrnilo preiskovalnemu sodniku v novo odločitev.
pristojnost sodišča splošne pristojnosti v premoženjskih sporih
Ker je razmerje med tožečo stranko in toženo stranko premoženjski spor po 1. členu ZPP, je za sojenje in odločanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe, da je sodišče izreklo sodbo z zmotno in nepopolno uporabo materialnih dokazov, se očitno nanašajo na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe, da obsojenec ni storil kaznivega dejanja, se nanašajo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - velika tatvina - varnost ljudi pri poskusu velike tatvine z vlomom v stanovanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri oceni stopnje ogrožanja varnosti ljudi v zvezi s pogoji za pripor ni mogoče izhajati zgolj iz tega, da je kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena ZKP ostalo pri poskusu. Stanovanje ima za ljudi poseben pomen, saj pri njih vzbuja občutek, da so v njem varni. Čeprav je dejanje ostalo pri poskusu, je upoštevajoč posebnost napadenega objekta kazenskopravnega varstva podano takšno ogrožanje premoženja, ki pomeni tudi ogrožanje varnosti ljudi.
pritožba - bistvena kršitev določb kazenskega postopka v sodbi sodišča druge stopnje - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
S tem ko je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo le razloge za zavrnitev zagovornikove pritožbe, v izreku pa je zavrnilo le obdolženčevo pritožbo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj izrek nasprotuje razlogom sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21248
KZ člen 25, 224, 224/1.ZKP člen 269, 269/1-1, 359, 359/1-1, 385.
kazniva dejanja zoper premoženje - poškodovanje tuje stvari - opis dejanja - sostorilstvo - prepoved reformatio in peius
Ker mnogokrat vsi sostorilci hkrati izvršujejo vse znake kaznivega dejanja, je natančno opisovanje ravnanja vsakega od njih nepotrebno, saj bi prišlo le do večkratne ponovitve identičnega opisa ravnanja.
Ker je obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti le naklepoma, opis dejanja ni pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je ugotovljen subjektivni element kaznivega dejanja. V opisu dejanja zadostuje opis dejstev, ki omogočajo na zanesljivo sklepanje o subjektivnem elementu, to sklepanje pa sodišče natančneje razdela v obrazložitvi sodbe.
ZPP člen 367, 367/2, 377.ZOR člen 154, 154/1, 206.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - podlage odškodninske odgovornosti - škoda, ki jo povzroči pooblaščenec tožene stranke - pasivna legitimacija
A. A. kot pooblaščenec tožene stranke s tožečo stranko ni v takem razmerju, da bi kakorkoli odgovarjal za morebitno škodo, ki bi jo povzročil.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Merila za prisojo pravične denarne odškodnine za prestano in bodočo nepremoženjsko škodo zajemajo objektivno konkretizacijo posamezne škode, njeno subjektivno individualizacijo, torej upoštevanje individualnih značilnosti posameznega oškodovanca, primerjavo konkretne prisoje s prisojo v primerljivih odškodninskih zadevah, v izjemnih primerih, kadar okoliščine konkretnega primera to posebej opravičujejo, pa tudi upoštevaje časa čakanja na odškodnino. To zadnje ni samostojna odškodninska postavka, pač pa le okoliščina, ki v izjemnih primerih vpliva na prisojo večje odškodnine, kot bi bila prisojena, če bi bila določena v razumnem roku. Med posebne okoliščine, ki opravičujejo večjo prisojo odškodnine, spada predvsem dolgotrajnost postopka, na kar je vplivala nasprotna stranka s svojim načinom pravdanja.
CZ (1976) člen 19, 19/1-9, 49, 50. CZ člen 182. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1993 člen 5.
obračun carine - uvoz za proizvodnjo za izvoz
Za blago, uvoženo brez plačila carine na podlagi 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1993 nastane obveznost plačila carine z dnem, ko potečejo roki, predpisani v 50. členu CZ/76 oziroma uredbi. Ker je bil postopek uvoza zaradi izvoza začet pred 1. januarjem 1996, se v skladu s 182. členom CZ konča po predpisih, ki so veljali pred tem datumom. Ne gre za naknaden obračun carinske obveznosti, saj je ta nastala šele zaradi neizpolnjene obveznosti izvoza.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 333, 333/1.ZOR člen 109, 110.
ničnost - pravnomočnost - neomejeno uveljavljanje ničnosti - objektivne meje pravnomočnosti - odločitev o prejudicialni pravici - vmesna ugotovitvena sodba
Napačno je stališče toženca, da je bilo s pravnomočno sodbo opr. št. P 70/95 pravnomočno rešeno tudi vprašanje morebitne ničnosti posojilne pogodbe. Pravnomočnost namreč ne velja neomejeno, marveč se nanaša na določen predmet, na določene osebe in na določen čas. Pod objektivnimi mejami pravnomočnosti razumemo predmet in obseg pravnomočnosti. Ob takem razumevanju objektivnih meja pravnomočnosti odločbe postane ta pravnomočna le toliko, kolikor je z njo odločeno o zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe. Pravnomočnost tudi ne seže na odločitev o tem, ali obstoji prejudicialna pravica, ki ima mesto v razlogih sodbe. Če stranka želi, da bo s sodbo pravnomočno odločeno tudi o prejudicialni pravici, ima za to na razpolago vmesno ugotovitveno tožbo (tretji odstavek 187. člena ZPP).
pogajanja - odškodninska odgovornost zaradi neuspelih pogajanj - veljavnost pravila o obrnjenem dokaznem bremenu v odškodninskih sporih
Odškodnino za škodo zaradi neuspelih pogajanj je možno priznati samo kot negativni pogodbeni interes. Pravilo obrnjenega dokaznega bremena v odškodninskih sporih velja samo glede odgovornosti za škodno dejanje.