spor o pristojnosti - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča
Do katerega trenutka se lahko izvršilno sodišče izreče za krajevno nepristojno, ZIZ ne določa. To vprašanje ureja drugi odstavek 22. člena ZPP. V njem je določeno, da je ukrepanje po uradni dolžnosti dovoljeno le ob preizkusu tožbe.
Če je vloga o umiku zahteve za denacionalizacijo toliko nejasna, da se ne da ugotoviti, na katere parcelne številke se nanaša, bi upravni organ moral pred ustavitvijo postopka glede na določbe 68. člena ZUP (1986) pozvati tožnika, da pojasni, v katerem obsegu je svojo zahtevo umaknil.
Podpis na vročilnici, na kateri utemeljuje pritožbeno sodišče ugotovitev, da je četrta toženka tožbo prejela, se tako močno razlikuje od podpisov na vročilnici o prejemu vabila na narok za glavno obravnavo dne 22.11.1999, ki ga je četrta toženka podpisala, in tudi od njenega podpisa na pooblastilu svojemu pravnemu zastopniku, da ga ni mogoče šteti za njenega. Iz vročilnice o vročitvi tožbe tudi ni razvidno, da bi vročevalec ravnal po drugem odstavku 142. člena ZPP 1977. Vročitve tožbe četrti tožnici zato ni mogoče šteti za izkazane.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tudi, če bi se sodišči ukvarjali s predhodnim vprašanjem tožnikovega imetništva stanovanjske pravice, to ne bi vplivalo na vprašanje dovoljenosti revizije. Predhodno vprašanje namreč ni tako vprašanje, ki bi definiralo pravno naravo tožbenega zahtevka. Tudi v tem primeru bi sodišči torej odločali o premoženjskopravnem zahtevku za izpraznitev stanovanja.
Uporaba konkretnega zazidalnega načrta, tako njegovega grafičnega kot tudi tekstualnega dela, ne pomeni le uporabe materialnega prava. Ko se ugotavlja položaj spornega objekta glede na pogoje zazidalnega načrta, gre tudi za ugotavljanje celotnega dejanskega stanja in ne samo za drugačen sklep o dejanskem stanju.
ZZad člen 5, 5/2, 15, 15/1-1, 15/2, 24, 24/1, 24/2.
izpodbijanje sklepov občnega zbora zadruge - glasovanje - pooblastilo za zastopanje na občnem zboru - veljavnost zadružnih pravil
Član zadruge lahko pooblasti za sodelovanje in odločanje na občnem zboru zadruge samo drugega člana zadruge. Zadružna pravila lahko določijo drugače.
Če zastopanje pri odločanju na občnem zboru ni v skladu z zadružnimi pravili, je to razlog za izpodbijanje sprejetih sklepov, ne pa ničnostni razlog.
Zadružna pravila (njihove spremembe in dopolnitve) postanejo veljavne s sprejemom na občnem zboru. Začetek njihove veljavnosti ni vezan na njihovo objavo oziroma vpis v sodni register.
Sodišče ugotavlja, ali je bilo glasovanje izvedeno (ne)pravilno, ne ugotavlja pa izida glasovanja z zasliševanjem prič, kako so (bi)
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - razlogi za revizijo
Vsebinsko toženčevi revizijski očitki merijo na izpodbijanje dejanske trditvene podlage tožbe, da je tožečo stranko oškodoval za sporni znesek, kar je bilo ugotovljeno z obsodilno kazensko sodbo. Glede na izrecno določbo drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato sodišče druge stopnje vsebinsko enakih pritožbenih trditev toženca ni moglo obravnavati. Po izrecni določbi drugega odstavka 370. člena ZPP pa revizije tudi ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem kmetijskem zemljišču - stavbno zemljišče - črna gradnja
Na originaren način lastninske pravice na kmetijskem zemljišču z gradnjo ni mogoče pridobiti. Gradnja brez potrebnih dovoljenj (nezakonita, "črna gradnja") ne more imeti za posledico več pravic kot zakonita gradnja. Da je tako, izhaja tudi iz Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (primerjaj 4. in 24. do 26. člen tega zakona).
Nesorazmerno dolgo čakanje na odškodnino je lahko podlaga za višjo odškodnino le v okviru zahtevkov za povrnitev posamezne, v ZOR opredeljene nepremoženjske škode, ne pa kot posebna nepremoženjska škoda.
priznanje tuje sodne odločbe - sklep o valorizaciji preživnine - potrdilo o izvršljivosti - delno priznanje - dovolitev in oprava izvršbe - izključna pristojnost
Ugovor po četrtem odstavku 109. člena ZMZPP je remonstrativno pravno sredstvo, ker o njem odloča sodišče, ki je odločbo izdalo.
Ker se revalorizacija preživnine po pravnem redu ZRJ opravi v izvršilnem postopku, je lahko sklep predmet priznanja.
Za priznanje tuje sodne odločbe potrdilo o izvršljivosti zadošča le skupaj s pravnomočno sodno odločbo o preživljanju.
Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po prvem odstavku 63. člena tega zakona to velja za dovolitev in opravo izvršbe.
ZJSRS člen 27, 28, 28/5.ZIZ člen 15, 292.ZPP člen 168, 173. ZST člen 11, 11/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - lex specialis - stroški izvršilnega postopka - Jamstveni in preživninski sklad RS kot upnik - pravna narava predujma za stroške izvršitelja - oprostitev plačila sodnih stroškov
Po petem odstavku 28. člena ZJSRS je sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj, oproščen plačila sodnih stroškov.
Stroški, ki nastajajo v zvezi s sodnim izvršiteljem so po 292. členu ZIZ stroški izvršilnega postopka. Sodni stroški so tisti del stroškov postopka, ki neposredno bremenijo sodišče, jih pa sodišče po 173. členu ZPP s posebno odločbo prevali na stranko, ki da povod za določeno dejanje. To so pričnine, izvedenine in podobni stroški. Ker izvršbo po sedanji ureditvi vodi sodišče, so tudi stroški izvršitelja sodni stroški.
načelo vestnosti in poštenja - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek škode - ničnost zavarovalne pogodbe - začetek zavarovalnega kritja
Ko je tožeča stranka plačala zavarovalno premijo, je škoda že nastala. Tožeča stranka je zanjo vedela, ob predložitvi dokaza o plačilu pa je toženi stranki to zamolčala. Prikrila je torej okolnost, zaradi katere bi bila zavarovalna pogodba nična (drugi odstavek 898. člena ZOR). Zato zavarovalnega kritja tožene zavarovalnice ni.
ZDen člen 44, 44/2. Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja člen 2, 5.
denacionalizacija - ugotavljanje vrednosti poslovne stavbe
Če je bilo pri ugotavljanju vrednosti objekta ovrednoteno tudi ogrevanje s kamini, za kar ni podlage v pravilniku, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.
Predmet izpodbijanja v upravnem sporu so samo takšni akti, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika oziroma posamični akti in dejanja, ki posegajo v posameznikove ustavne pravice - če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo; akt, ki vsebuje le zapis poteka popravnega izpita na podlagi izobraževanja, ni takšen akt.
denacionalizacija nezazidanega stavbnega zemljišča - prenehanje pravice uporabe
Če je bilo prenehanje pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču izvedeno pravnemu nasledniku prejšnjega lastnika, ob zakonski opredelitvi pravice do pravične odškodnine in ko je bilo prenehanje pravice uporabe izvedeno na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. oziroma 4. členu ZDen, ne obstajajo pogoji za denacionalizacijo. V primerih, ko do izročitve zemljišča občini ni prišlo na podlagi določb ZNNZGZ, ampak pozneje, na podlagi določb Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, ni mogoče več šteti, da izhaja podlaga za denacionalizacijo iz 9. točke 3. člena ZDen.
ZPD člen 66, 66/4. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 83, 83/1.
vrnitev preveč plačanega prometnega davka
Po določbah 4. odstavka 66. člena Zakona o prometnem davku in 1. odstavka 83. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku lahko davčni zavezanec zahteva vrnitev preveč plačanega prometnega davka, če je napačno obračunani davek sam tudi plačal; tedaj pisna zahteva kupca ali naročnika storitve ni pogoj za vrnitev napačno obračunanega prometnega davka.
Če je bil član senata, ki je odločal v upravnem sporu na prvi stopnji sodnik, ki je izdal in podpisal odločbo tožene stranke v upravnem postopku, so bistveno kršene določbe postopka v upravnem sporu.