privatizacija stanovanj - zamenjava vojaškega stanovanja - soglasje stanodajalca - imetništvo stanovanjske pravice
Na podlagi zakonito izvedene zamenjave je tožnik pridobil stanovanjsko pravico na pridobljenem stanovanju (drugi odstavek 23. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih) in s tem pravico do privatizacijskega odkupa stanovanja po 117. členu Stanovanjskega zakona.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali dejavnosti - objektivna odgovornost države - načelo vzročnosti - vojaške vaje
Odgovornost po načelu vzorčnosti je izjema, ki je določena v primerih, ko kljub pazljivosti ni mogoče odkloniti škodne nevarnosti in ko okoliščine pogosto privedejo do poškodbe. Revizijsko sodišče načeloma sprejema, da je taka dejavnost taktično urjenje: vojak v obrambi, vojak v napadu, ko dejavnost poteka v forsiranem tempu in morajo udeleženci na neravnem skalnatem terenu, poraslem s travo, v vojaški opremi teči, skakati, legati na tla, počepati, preskakovati ovire in odskakovati, ko simulirajo boj in uporabljajo manevrsko municijo.
Toda revizija opozarja na to, da so morali tako dejavnost opravljati vojaki. Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je enako ravnal tudi tožnik, se vsiljuje vprašanje, ali je bil to dolžan početi. Sodišči namreč nista pojasnili razlike med delom poveljnika oddelka (ki ga je tožnik nadomeščal oz. je opravljal tudi to delo), ki mora vajo spremljati in imeti pregled nad delom vojakov; in med vojaki, ki vajo neposredno izvajajo. Tožnik namreč trdi, da se je poškodoval, ko je nerodno stopil na skalo, sama hoja po skalnatem terenu pa ni dejavnost, pri kateri je nevarnost za poškodbo povečana do take mere, da bi opravičevala objektivno odgovornost tožene stranke.
denacionalizacija - višina najemnine - pasivna legitimacija za povračilne zahtevke - uporaba ZOR - najem denacionaliziranih poslovnih prostorov
72. člen ZDen izključuje odškodninske in povračilne zahtevke zaradi nemožnosti uporabe premoženja v času od podržavljenja do uveljavitve ZDen. S tem po razlagi a contrario dopušča ostale zahtevke in jih ne omejuje le na zahtevke proti denacionalizacijskemu zavezancu.
V času po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji lahko med strankama nastanejo pravna razmerja, ki sploh niso v zvezi z denacionalizacijo. Zato v teh primerih ni izključena uporaba ZOR in drugih predpisov, vendar samo, če gre za razmerja, ki niso urejena z ZDen kot posebnim predpisom (lex specialis).
ZTPDR člen 83, 83/1, 83/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici do pritožbe - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu
V sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, se je revident lahko v njem tudi odpovedal pravici do pritožbe zoper sam sklep o prenehanju delovnega razmerja. Gre za pomemben sporazum, katerega posledica je prenehanje delovnega razmerja po volji obeh strank. Zato je revident ob podpisu sporazuma že vedel (ali bi vsaj moral vedeti) za vse pravne posledice podpisanega sporazuma, kar pomeni, da je podpis sporazuma vsebinsko nadomestil učinke razglasitve ali vročitve sklepa in je revident zato že takrat moral vedeti, ali obstaja kakšna dodatna pravovarstvena potreba ali ne.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6, 106, 106/1.ZZVZZ člen 80.
prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - izostanek z dela - pravne posledice dokončnosti sklepa
Pravica delavca, da ostane v delovnem razmerju do dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja je korelat dolžnostnemu upravičenju delodajalca, da ne sme izvršiti svoje odločitve pred njeno dokončnostjo.
V konkretnem primeru, v katerem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu ZPP odločalo o tem, ali bo o zadevi odločalo stvarno pristojno sodišče v drugem kraju, ni pritožbe, ker gre za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka med pripravami za glavno obravnavo (tretji odstavek 270. člena ZPP) in ker je bilo s sklepom odločeno o krajevni pristojnosti sodišča, v sporih o pristojnosti pa je izrecno izključena pritožba (tretji odstavek 26. člena ZPP). Zato pritožbenih izvajanj proti 1. točki izreka sklepa sodišče vsebinsko ni moglo upoštevati. Drugače je s sklepom o denarni kazni, ki postane neposredno izvršljiv in ki posega v človekovo pravico do zasebne lastnine.
ZTPDR člen 23, 23/2, 48, 48/1.ZPIZ člen 94, 126, 127, 139, 139/1. SKPG člen 18, 18/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - delavec invalid - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravica do razlike plače
Če delodajalec ne izpolni obveznosti, ki jih ima po zakonu in kolektivni pogodbi in o pravici delavca - invalida ne odloči s pisno odločbo, se ne more sklicevati na njeno izpolnitev.
postopek s pritožbo - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da je ena od ustavno zagotovljenih pravic strank (22. člena Ustave Republike Slovenije) tudi pravica, da sodišče strankine trditve obravnava in jih ovrednoti, kar je tudi razlog, zaradi katerega revizijsko sodišče sprejema revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče je v izpodbijani sodbi, ne da bi razpisalo obravnavo (drugi odstavek 362. člena ZPP-77), spremenilo ali celo popolnoma na novo ugotavljalo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je s tem kršilo določbe pravdnega postopka iz četrte točke 373. člena ZPP-77.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače
Sodišče je v zvezi z ugotavljanjem, ali je bil tožnik ustrezno razporejen na delovno mesto po tem, ko je uspel v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja kot trajno presežni delavec, uporabilo določbe 3. odstavka 17. člena ZTPDR, kjer je določeno, da se delavec razporedi s sklepom. Ker tožena stranka novega sklepa o razporeditvi tožnika ni predložila, je sodišče utemeljeno štelo kot tožnikovo delovno mesto po vrnitvi k toženi stranki, na podlagi pravnomočne sodne odločbe, tisto delovno mesto, za katerega je tožnik imel zadnji sklep.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi gre za denarno terjatev. Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljene denarne terjatve in s tem vrednost spornega predmeta sploh ni navedena, za vsebinsko obravnavanje revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - pravica do zasebnosti - javne osebe - absolutne osebe iz javnega življenja - relativne osebe iz javnega življenja - intimno življenje - privolitev prizadete osebe
Brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (tako imenovane absolutne osebe iz javnega življenja), in oseb, ki zanimajo javnost samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (tako imenovane relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah.
Brez privolitve prizadetega o nobeni osebi ni dovoljeno objavljati stvari iz njenega intimnega življenja.
Ker starša zasebnega tožilca nista ne absolutni ne relativni osebi iz javnega življenja, v času objave članka pa sta bila že pokojna, obtoženka ne bi smela glede na naravo trditev uporabiti okoliščin iz njunega življenja brez dovoljenja vseh njunih otrok.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/3, 385, 385/3, 392.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Le revident je trdil, in še to izrecno šele v reviziji, da je bil sporazum sporazumno spremenjen. Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne: sporazum ni bil spremenjen in veže pogodbenike, kot pravilno opozarja sodišče druge stopnje. Niti ta očitana kršitev pravdnega postopka torej ni podana.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2, 432.
pripor - ponovitvena nevarnost - teža kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav se je obseg obtoženčevega kaznivega dejanja po izreku oprostilnega dela prvostopne sodbe zmanjšal, pa mu je očitanih še vedno šest dejanj, storjenih v škodo različnih oškodovank. S temi dejanji je bila varnost oškodovank, katerih socialno stisko je izrabljal in se okoriščal na njihov račun, nedvomno ogrožena.
Zmanjšanje obsega kaznivega dejanja zato ne nasprotuje zaključku, da je pripor še vedno neogibno potreben za varnost ljudi.
Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu v zvezi s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, opisanega pod točko 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje, nakazalo drugačno stališče. Ker pa je obtoženec še vedno obtožen kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ in v zahtevi za varstvo zakonitosti nakazani položaj ni nastal, ni podlage za uporabo določb 432. člena ZKP.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pravno pomembno za odškodnino za strah je tudi strah, ki ga je tožnica po nezgodi doživljala, zlasti kot nosečnica v preostalih mesecih nosečnosti (do poroda).
Neobstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem pomeni, da manjka eden od štirih elementov civilnega delikta (škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja, škoda mora sploh nastati, obstajati morata tudi vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, podana pa mora biti tudi odgovornost na strani povzročitelja škode), ki morajo biti podani kumulativno.
Ob ugotovitvi, da sta škodo povzročila le druga dva mlad. toženca, ni mogoče uporabiti določbe zadnjega odstavka 206. člena ZOR, saj velja pravilo iz navedenega odstavka ZOR le v primeru, kadar povzroči škodo ena izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila. V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, kdo od treh mladoletnih tožencev je povzročil škodo.
URS člen 23, 125.ZPP člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 116.
bistvene sestavine tožbe - poprava tožbe - naslov bivališča tožene stranke - vrnitev v prejšnje stanje
Neaktivnost strank oziroma njihovih pooblaščencev ima v zakonu predvidene posledice. Te ne predstavljajo kršitve določb pravdnega postopka, kadar so pravilno uporabljene določbe ZPP o dolžni aktivnosti strank v postopku in dolžnosti sodišča, da stranke opozori na posledice njihove neaktivnosti. S tem strankam ni onemogočena pravica do sodnega varstva, ampak so spoštovana pravila postopka za uveljavljanje teh pravic, ki so enaka za vse udeležence sodnih postopkov.
Tudi podjetju z znanimi lastniki kapitala, od katerih pa so nekateri v družbeni lastnini, je praviloma mogoče izreči vse ukrepe po 48c členu ZLPP, čeprav se to podjetje na bo lastninsko preoblikovalo. Če se mu pri tem naloži povečanje trajnega (celotnega) kapitala, to ne pomeni posega v osnovni kapital, ki bi se lahko spremenil samo s spremembo družbene pogodbe (če gre za družbo z omejeno odgovornostjo) oziroma s sklepom skupščine delničarjev (če gre za delniško družbo).
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - zahteva za obnovo postopka za izročitev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka za izročitev obdolženca
Ker postopek za izročitev obdolženega ali obsojenega tujca, urejen v členih od 521 do 537 ZKP, ni kazenski postopek, zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo tega postopka, ni dovoljena (1. odstavek 420. člena v zvezi z 2. odstavkom 423. člena ZKP).