določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja
Trditev, "da se sodniki srečujejo in poznajo z delavci, ki so zaposleni na občini, v javnih službah itd." je mogoče izreči za veliko večino (zlasti manjših) slovenskih krajev in torej tudi za veliko večino sodnikov. Zato taka poznanstva ne morejo predstavljati tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti iz kraja v kraj, saj bi sicer moralo v vseh primerih, ko se pred katerimkoli okrajnim sodiščem v Republiki Sloveniji pojavi kot stranka postopka občina, zadevo obravnavati drugo stvarno pristojno sodišče, ki ima sedež izven območja občine, ki nastopa v postopku kot stranka. To pa bi bilo v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
Pobuda za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitve kodeksa zbornice, ni zahteva v upravni stvari, v kateri bi se z upravnim aktom odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zato molk ni podan in upravni spor zaradi molka v smislu 26. člena ZUS ni dopusten. Zato je pravilna odločitev sodišča, da se tožba zavrže.
Stališče, da pripora ni mogoče podaljšati iz drugega pripornega razloga razen tistega, zaradi katerega je bil odrejen, je zmotno. Pri odločanju o podaljšanju pripora namreč sodišče ne ocenjuje le, če še obstajajo razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen, pač pa ocenjuje tudi, če so podane okoliščine za podaljšanje iz drugega pripornega razloga.
ZOR člen 280, 280/2, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 283, 283/2, 284, 285.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe - narava pravnega posla
V sodni praksi ni spora, da glede na drugi odstavek 283. člena ZOR, dolžnik sam ni pasivno legitimiran v pravdni zadevi zaradi izpodbijanja njegovih pravnih dejanj.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pravno pomembno, ali je šlo za odplačan pravni posel. Od odgovora na to vprašanje so odvisni dolžina prekluzivnega roka za vložitev tožbe, obseg dokazovanja in dokazno breme.
ZZLPPO člen 7, 7/1, 7/3, 45, 45/1, 47, 47/1, 63, 63/4, 65, 65/2.ZPPOLS člen 25h, 25m. ZDP člen 1.ZLPP člen 48, 48a.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register - oškodovanje družbene lastnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca
ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.
ZKP člen 155, 155/1, 340, 340/3, 420, 420/1, 420/4.ZPol člen 49, 49/2.
nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov
V postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora glede na določilo 1. odstavka v zvezi s 4.
odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče odločiti o predlogu za izločitev videoposnetka, na katerem je posnet obtoženec. Obtoženec lahko predlaga njegovo izločitev na podlagi 3. odstavka 340. člena ZKP, o čemer odloči sodišče s posebnim sklepom.
zvišanje preživnine - dopustnost revizije v sporu zaradi zvišanje preživnine - zavrženje revizije
Ker se je v tem sporu zahtevalo zvišanje sodno določene preživnine (in ne prvo določitev preživnine ali njeno ukinitev), revizija zoper izpodbijano sodbo na podlagi določila tretjega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo, iz uradnega zaznamka je razvidno, da je po telefonu sporočil, da ga na glavno obravnavo ne bo, ker je to povezano z velikimi stroški, saj je o zadevi že vse povedal, preložitve glavne obravnave ni izrecno predlagal in tudi ni navedel in izkazal nobenega razloga, ki bi opravičeval njegov izostanek. Med opravljanjem preiskovalnih dejanj se je branil z molkom, njegova navzočnost na glavni obravnavi pa ni bila nujna. Ob navedenih okoliščinah določba 1. odstavka 442. člena ZKP ni bila kršena.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob ustrezni obrazložitvi in zakoniti podlagi ugotovljenega pripornega razloga ni potrebe za obrazložitev, zakaj v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev milejši ukrepi.
ZPP člen 377, 385, 385/2-1, 391, 391/2, 481, 481/1, 481/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve - samostojni podjetnik posameznik - pojem gospodarskega spora
Za uporabo določb pravdnega postopka v gospodarskih sporih ni več predpisano, da mora spor izvirati iz medsebojnega gospodarskega razmerja med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo (ali drugim subjektom iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP), ampak iz pravnega razmerja (ki je lahko pogodbeno ali nepogodbeno) med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo, ki je v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti podjetnika.
priznanje tujih odločb - možnost sodelovanja v sodnem postopku - vročitev sodnih pisanj
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZMZPP, da se ne šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari na prvi stopnji, je mogoče pritrditi pritožbi, da je dovoljena in pravno korektna lahko tudi drugačna osebna vročitev (npr. s priporočeno poštno pošiljko), vendar pa mora biti po mnenju vrhovnega sodišča v takem primeru brez dvoma izkazano in dokazano, kakšna pošilja je bila prizadeti stranki vročena, predvsem pa, kaj je ta pošiljka vsebovala.
Tožnikova priglasitev premoženjskopravnega zahtevka z vlogo z dne 19.10.1994 v kazenskem postopku po 388. členu ZOR je pretrgala zastaranje, ki je zato na podlagi prvega odstavka 392. člena ZOR pričelo teči znova, petletni zastaralni rok od vložitve tožbe 07.10.1997 pa še ni potekel. Zastaranja pa ne pretrga samo ustrezno upnikovo dejanje pred sodiščem ali drugim pristojnim organom po 388. členu ZOR, temveč po prvem odstavku 387. člena ZOR tudi dolžnikova pripoznava dolga. Takih toženčevih dejanj pa je bilo več.
Če bi bilo mogoče pritrditi toženčevemu stališču o neupoštevanju dopisa z dne 03.04.1991 in priglasitve premoženjskopravnega zahtevka z dne 19.10.1994, bi bilo treba toženčevo izjavo v pritožbi z dne 28.12.1995 obravnavati ne kot pripoznavo dolga v smislu prvega odstavka 387. člena ZOR, temveč kot pismeno pripoznavo zastaranja obveznosti po 366. členu ZOR, to pa bi imelo za posledico toženčevo odpoved zastaranju.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - načelo sorazmernosti - varščina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker obtoženec ni bil v priporu iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ampak iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, bi bila odprava pripora mogoča na podlagi plačane varščine.
Odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi predlagane spremembe tožbe je sklep, s katerim postopek ni končan, ampak bo v nadaljevanju sodišče odločilo o vsebini tožbe, katere spremembe ni dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - menica kot sredstvo za izpolnitev pogodbene obveznosti
Tožena stranka je izročila menico zato, da je izplačala posojeni znesek tožeči stranki. Menica je torej služila izpolnitvi obveznosti tožene stranke iz posojilne pogodbe.
Napotilo iz drugega odstavka 120. člena SZ o smiselni uporabi določb prvega odstavka istega člena ne pomeni, da lahko naslovniki zakona določbo prvega odstavka 120. člena uporabljajo tako, da jo po lastni presoji prilagajajo, temveč tako, da je treba pri uporabi določbe prvega odstavka 120. člena SZ upoštevati namen in cilje zakonodajalca, ki so izraženi v določbah SZ, ki urejajo privatizacijo stanovanj. Iz določb 117., 119., prvega odstavka 120. člena SZ pa je jasno razvidno, da je želel zakonodajalec stimulirati čimprejšnje plačilo celotne kupnine, v primerih, ko je bilo dogovorjeno obročno odplačevanje, pa zagotoviti, da bodo mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja. Zakonodajalčeva zahteva iz tretjega odstavka 117. člena SZ, da morajo biti obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja, pa je lahko uresničena le v primeru, če se pri predčasnem plačilu, do katerega pride po že sklenjeni kupni pogodbi, pri izračunu dodatnega popusta upošteva še ne plačani del s pogodbo dogovorjene kupnine in ne v pogodbi določena cena, kot pravno zmotno trdi tožnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21180
KZ člen 254, 254/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - davčna zatajitev - opis dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opisu, da sta obsojenca kot solastnika trgovine v napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1992, ki sta jo oba podpisala in dne 24.2.1993 vložila pri izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, v njej pa napovedala obračunani prometni davek v višini 5.335.544,00 SIT, čeprav je višina dejansko obračunanega prometnega davka znašala 5.959.745,00 SIT in se tako izognila plačilu davka od prometa proizvodov v višini 624.201,00 SIT, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja davčne zatajitve iz 1. odstavka 254. člena KZ.