delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - pravica do izjave - pravica spremljati potek postopka po tolmaču
Pravica spremljati potek postopka po tolmaču se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi). Pravica do izjave je stranki kršena, če se ni imela možnosti izjaviti o vseh pravno odločilnih dejstvih. Pravico spremljati postopek v svojem jeziku - po tolmaču, je treba razlagati tako, da ni nobenega dvoma o tem, da tožnik v celoti razume, kaj se ga sprašuje. Če pa dvom v razumevanje jezika obstaja, kot v obravnavanem primeru, pa to pomeni, da postopek ni bil voden v skladu s sedmim odstavkom 62. člena ZUP, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev
Ker Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča MOC v prvem in drugem odstavku 6. člena stavbna zemljišča skupine C v območju 1.A vrednoti različno (višje) od enako (splošno in individualno) komunalno opremljenih stavbnih zemljišč skupine C v drugih območjih, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, sta navedeni določbi v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zato v tej zadevi ne bi smeli biti uporabljeni (exceptio illegalis).
Ker Odlok v devetem odstavku 8. člena določa faktorje, ki zvišujejo vrednotenje stavbnih zemljišč skupine C v območju 1.A, niso pa določeni za druga stavbna zemljišča v tem območju (npr. za stavbna zemljišča skupine B), kljub temu, da območje 1.A tudi za uporabnike slednjih zemljišč predstavlja posebno pridobitno območje v smislu možnosti ugodnega pridobivanja dohodkov, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
ZUP člen 274, 274/1, 274/2, 275, 275/1. ZVO-1 člen 62, 153, 153/2.
zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - stranka - varstvo okolja - nevladna organizacija - aktivna legitimacija
Sodišče se strinja s tožnikom, da bi mu, kot nevladni organizaciji na področju varstva okolja, toženka ob upoštevanju citirane določbe 153. člena ZVO-1 morala priznati aktivno legitimacijo za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik želel zapustiti Slovenijo in oditi v Italijo in da je zgolj po dveh dneh, ko je bil pripeljan v sprejemne prostore azilnega doma, le-te zapustil in v skupini še treh tujcev odšel do avtobusne postaje, kjer so najeli taksi in plačali pot do meje z Italijo. Pravilno je ugotovila in presodila, da je vedel, da sprejemnih prostorov azilnega doma ne sme zapustiti in da je treba opraviti osebni razgovor.
ZBPP člen 40, 40/3. ZOdvT člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Opravila po tarifni številki 39 OT obračuna odvetnik takrat, ko so ta samostojna; to pomeni, da niso zajeta v drugih storitvah (prvi odstavek tarifne številke 39). V ta okvir ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev (na primer posvet stranke pred sestavo vloge ali zastopanjem na narokih in podobno). Z drugimi besedami, to so opravila, ki so obsežena z drugimi storitvami, torej so z njimi v povezavi. V tem pogledu so potrebna za odvetniško storitev.
ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča (in državni organi) pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Odvetniški zbornici je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča (in državne organe). Drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice presega opisano pooblastilo iz 19. člena ZOdv.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - prednostni vrstni red - kmet mejaš - status kmeta - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Da so v tem primeru pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisen status kmeta, nastala pred iztekom roka za sprejem ponudbe (ta rok je po tožnikovih navedbah potekel 26. 3. 2020), kot že rečeno, izhaja iz odločbe o priznanju statusa kmeta z dne 26. 5. 2020. Iz nje je, kot ugotavlja drugostopenjski organ in čemur tožnik v tožbi ne oporeka, razvidno, da je bila ta izdana na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, in sicer tudi na podlagi izračuna vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2019 (4. stran drugostopenjske odločbe).
Toženka oziroma komisija mora podati oceno prejetih priznanj oziroma nagrad kot tudi oceno dokumentiranih kritiških odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja avtorjevih del v strokovni literaturi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe te ocene sploh ni, čeprav se tožnik tako v vlogi, kot v njeni dopolnitvi in tudi v tožbi sklicuje na vrsto strokovnih mnenj o svojem delu. Sodišče ponovno poudarja, da se do teh strokovnih mnenj ne opredeljuje ne po vsebini, ne po tem, ali sploh ustrezajo kriteriju „dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti“, meni pa, da bi to v okviru obrazložitve izpodbijane odločbe morala storiti toženka.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - položaj stranke v upravnem postopku - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja. Tožnik prav tako ne vlaga tožbe (zaradi molka organa), ker ni bilo odločeno o njegovi zahtevi za vstop v upravni registracijski postopek in tako torej tožnik ni bil ne stranka niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja, kar posledično pomeni, da z navedenim prometnim dovoljenjem ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika.
Tožnik pri tem ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da bi predhodno poskušal svojo udeležbo v upravnem postopku priglasiti v teku upravnega registracijskega postopka z zahtevo in pritožbo po določilih 142. člena ZUP, niti ni tožnik dosegel izdaje sklepa o zavrnitvi udeležbe v upravnem postopku po določilih prvega in drugega odstavka 229. člena ZUP.
ZMZ-1 člen 84, 84/2, 84/2-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Tožnik je zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku. Zgolj tožnikova izjava, da bo tokrat ostal v Sloveniji, pri čemer ne navaja, da bi se karkoli spremenilo, sodišča ne prepriča, da bi ostal v Sloveniji do zaključka postopka. Sodišče je pri oceni tožnikove izpovedi upoštevalo tudi, da je v prošnji navedel, da ne namerava ostati v Sloveniji do zaključka postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Citirano zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil med določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Sodišče dodaja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.
Tožnik je od svojega družbenika kupil lastni delež, in sicer 38,0271 % kapitala za kupnino 46.000,00 EUR. Šlo je za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastni poslovni delež, družbenik pa pravico do izplačila kupnine. Za davčno presojo tega posla ni bistveno, ali je bil namen sklenitve pravnega posla nakupa oziroma prodaje lastnih poslovnih deležev v pridobitvi določene (nižje) stopnje obdavčenja izplačanih sredstev, saj ne gre za to, da bi se pogodbeni stranki nameravali izogniti uporabi davčnih predpisov in poskušali pridobiti neupravičeno davčno ugodnost. Nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga
Glede na to je tudi gradbeni inšpektor, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola za podeželje upošteval, ko je presojal dopustnost gradnje (brez gradbenega dovoljenja) na zemljišču s parc. št. 4692/1 k. o. ..., in sicer, da je od pomožnih kmetijskih in gospodarskih objektov dopustna le gradnja poljske hišice (večnamenski prostor, zaprt za shranjevanje orodja, pridelka in manjših obdelovalnih strojev), maksimalne velikosti do 20 m2 (glede na velikost parcele 4692/1, ki meri 1.374 m2) (33.a člen, tretji in peti odstavek), višinski gabarit poljske hišice pa ne sme presegati 2,5 m od najnižje kote terena (kote praga) ob objektu do spodnje kote venca objekta (33.b člen, tretja alineja prvega odstavka)1, in zaključil, da navedenih meril tožnik za objekt na parc. št. 4692/12 ne izpolnjuje. Kar pomeni, da tudi če je tožnik z gradnjo objekta pričel pred uveljavitvijo (oziroma pričetkom uporabe) GZ in Uredbe/2018, to je pred 1. 6. 2018, je gradnja nelegalna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - objektivni kriterij - znatna nevarnost pobega prosilca - zahteva za izdajo začasne odredbe
Izpodbijani akt o pridržanju tožnika, ki se izvaja v omenjenem glavnem objektu Centra za tujce, je treba brez kakršnega koli dvoma šteti kot ukrep, ki pomeni odvzem prostosti tožnika iz 6. člena Listine EU (oziroma iz drugega odstavka 19. člena Ustave in iz 5. člena EKČP) in ne za ukrep omejitve gibanja.
Za ugotovitev begosumnosti, in razumljivo še toliko bolj za ugotovitev „znatne“ begosumnosti, ni dovolj, če tožena stranka ugotovi zgolj (eno) okoliščino iz določila 84.a člena ZMZ-1 ob tem, da bi po pravu EU vse okoliščine iz člena 84.a ZMZ-1 morale biti vsaj kolikor toliko „objektivne“, ampak mora vedno (objektivni) kriterij begosumnosti povezati in upoštevati skupaj s celovitim dejanskim položajem oziroma okoliščinami prosilca za mednarodno zaščito in njegovih ravnanj.
Sodišče je v tej zadevi ugotovilo, da tožnikova begosumnost ni tako velika, da nobena omejitev, ki bi jo zakonodajalec sicer moral predpisati v smislu člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU, ne bi mogla v enaki meri zadovoljiti legitimnega cilja, in ki ne bi pomenil posega v pravico iz 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Posledično to pomeni, da je pridržanje tožnika nezakonito zaradi tega, ker zakonodajalec ni izpolnil svoje obveznosti iz člena 8(4) Listine EU o temeljnih pravicah.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - odvzem identifikacijske številke - neverodostojni računi - dokazno breme
Dobava lesa po računu ni izkazana. Iz računa kot takšnega namreč podatki o dobavi blaga niso razvidni. Prilog pa račun nima in tudi ne specifikacije. Verodostojnost računa ni izkazana in zato ni podlage za odbitek vstopnega DDV na njegovi podlagi. Obstoj pogojev za odbitek vstopnega DDV, v konkretnem primeru dejanske dobave lesa in s tem verodostojnost računa, dokazuje zavezanec in zato ni utemeljena zahteva tožeče stranke, da naj jih in na kakšen način naj jih ugotavlja davčni organ, kot se to predlaga v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - neresnično navajanje podatkov - javnopravno razmerje - zastaranje - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
V postopku vračila BPP, iz razlogov po 43., 48. in 49. členu ZBPP, je glede rokov zastaranja treba po analogiji uporabiti določbe ZDavP-2, saj navedeno predstavlja javnopravno razmerje. Odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, je bila izdana 24. 7. 2017. Tožnik je bil že v letu 2017 pozvan, da se izjavi glede ugotovitev o svojem premoženjskem stanju, ponovno je bil pozvan k izjavi z dopisom z dne 18. 6. 2020. Z vsakim dopisom oz. uradnim dejanjem organa se je tek zastaralnega roka pretrgal. Z vsakim pozivom je začel 5-letni zastaralni rok znova teči, to pa pomeni, da se do izdaje izpodbijane odločbe še ni iztekel.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - zastaranje
ZBPP v 49. členu, kot je veljal, ko je odločba o dodelitvi tožnici BPP postala pravnomočna, veže obveznost vračila sredstev iz naslova BPP na tako izboljšanje premoženjskega stanja, ki ne bi več dajalo podlage za dodelitev BPP, in ki bi bilo ugotovljeno ob izteku štiriletnega obdobja po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP. To pomeni, da tedaj veljavni ZBPP ne nalaga upoštevanja trenutnega materialnega položaja kot podlage za odločitev o obveznosti vračila sredstev, in tudi ne kot podlage za odločitev o tem, v kolikšnem deležu jih upravičenec do BPP mora vrniti. To pomeni, da organ ob ugotovitvi, da je upravičenčevo premoženjsko stanje stanje ob izteku štiriletnega obdobja od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP izboljšano do take mere, da presega tedanji cenzus za dodelitev BPP (13. člen ZBPP), vračilo iz naslova BPP izplačanih sredstev mora naložiti, in to celotnih sredstev ter ne more odločiti o vračilu le dela sredstev.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega
Tožnik je večkrat med tekom upravnega postopka in tudi na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem izpovedal, da je Italija vseskozi njegova ciljna država in da je bila njegova ciljna država že ob odhodu iz Indije. Navedene individualne okoliščine so tudi po presoji sodišča bistvenega pomena za odločitev v konkretnem primeru in je zato pravilna dokazna ocena tožene stranke, da ni mogoče verjeti, da bo tožnik ostal v Sloveniji in da države do odločitve o njegovi prošnji ne bo zapuščal.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi pete alineje 8. člena BPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da BPP ni mogoče dodeliti. Ker po navedeni določbi ZBPP ni mogoče dodeliti BPP za tožbo v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, toženka utemeljeno ni presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje po 24. členu ZBPP, kar smiselno zatrjuje v tožbi, temveč je njeno tožbo že na navedeni podlagi zavrnila.
obrazložitev odločbe - nejasni razlogi - pravna podlaga - dejansko stanje
Iz prvostopenjske odločbe ne izhaja jasno niti pravna podlaga in s tem razlog za zavrnitev izdaje soglasja, niti ugotovljeno dejansko stanje, niti subsumpcija dejanskega stanja pod relevantno pravno normo. To je v nasprotju s prvim odstavkom 214. člena ZUP.