brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi pete alineje 8. člena BPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da BPP ni mogoče dodeliti. Ker po navedeni določbi ZBPP ni mogoče dodeliti BPP za tožbo v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, toženka utemeljeno ni presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje po 24. členu ZBPP, kar smiselno zatrjuje v tožbi, temveč je njeno tožbo že na navedeni podlagi zavrnila.
Tožnik je od svojega družbenika kupil lastni delež, in sicer 38,0271 % kapitala za kupnino 46.000,00 EUR. Šlo je za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastni poslovni delež, družbenik pa pravico do izplačila kupnine. Za davčno presojo tega posla ni bistveno, ali je bil namen sklenitve pravnega posla nakupa oziroma prodaje lastnih poslovnih deležev v pridobitvi določene (nižje) stopnje obdavčenja izplačanih sredstev, saj ne gre za to, da bi se pogodbeni stranki nameravali izogniti uporabi davčnih predpisov in poskušali pridobiti neupravičeno davčno ugodnost. Nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega
Tožnik je večkrat med tekom upravnega postopka in tudi na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem izpovedal, da je Italija vseskozi njegova ciljna država in da je bila njegova ciljna država že ob odhodu iz Indije. Navedene individualne okoliščine so tudi po presoji sodišča bistvenega pomena za odločitev v konkretnem primeru in je zato pravilna dokazna ocena tožene stranke, da ni mogoče verjeti, da bo tožnik ostal v Sloveniji in da države do odločitve o njegovi prošnji ne bo zapuščal.
ZVoz-1 člen 90, 90/1, 90/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
vozniško dovoljenje - zdravniško spričevalo - omejitev - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt strokovne narave - zavrženje tožbe
Izpodbijano zdravniško spričevalo predstavlja zgolj podlago, na kateri se lahko vozniško dovoljenje odvzame. Če bo v konkretnem primeru na navedeni podlagi uveden upravni postopek, v katerem bo upravna enota tožniku izdala odločbo o (delnem) odvzemu vozniškega dovoljenja, bo ta odločba upravni akt, s katero bo odločeno o pravicah tožnika, in zoper to odločbo bo lahko tožnik uveljavljal sodno varstvo v upravnem sporu, vključno z ugovori, ki se nanašajo na zdravniško spričevalo, kolikor bo to podlaga za izdajo odločbe. Posledično z izpodbijanim zdravniškim spričevalom tudi ni moglo biti poseženo v kakršne koli pravice tožnika, ki jih ima kot imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvajalec storitve - sodniški pripravnik
Sodišče se strinja s tožnico, da tožena stranka ni vzela v obzir njene celotne prošnje. Ukvarjala se je le s predlogom za izvršbo, prošnje za brezplačno pravno pomoč za vložitev predhodne odredbe in zastopanje v izvršilnem ter postopku zavarovanja pa ni obravnavala. Že to je razlog, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita.
Na tem mestu sodišče še poudarja, da brezplačno pravno pomoč lahko nudi le določen krog zakonsko izbranih oseb (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ZBPP). Mednje ne sodi pripravnik sodišča.
Po tem, ko je ugotovljeno, da prosilec izpolnjuje predpostavke za brezplačno pravo pomoč, se mu slednja dodeli, nudi pa mu jo oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje in jo je prosilec izbral (prvi odstavek 30. člena ZBPP). Šele če tega ne stori, jo določi pristojni organ po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije (prvi in drugi dostavek 30. člena ZBPP).
Po povedanem ni dvoma, da med vsebinske predpostavke po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kot razlog za odklonitev brezplačne pravne pomoči, ne sodi možnost, da je ta na voljo oziroma jo lahko nudi pripravnik sodišča. Z drugimi besedami, to ni okoliščina ali dejstvo o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo, ki bi prišlo v poštev po prvem odstavku 24. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za poseg v varovalni pas ceste
Posegi v varovalni pas občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev ni pridobil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog
Dejstvo, da ima družba A. na nepremičnini, na kateri stoji nelegalna gradnja, stavbno pravico in posest, ne pomeni, da je lastnica in investitorka nelegalnega objekta. Namreč v inšpekcijskem postopku se pravega graditelja objekta ni dalo ugotoviti, zato je organ kot inšpekcijsko zavezanko določil tožnico kot zemljiškoknjižno lastnico (tega v pritožbi tožnica ni izpodbijala). Tožnici pa v obravnavani zadevi ni uspelo dokazati, kako bi z izvršitvijo inšpekcijske odločbe lahko posegla v stavbno pravico družbe A. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je družba A. izjavila, da nelegalnega objekta, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep ni zgradila, to pomeni, da tožnica v njeno stavbno pravico z odstranitvijo nelegalnega objekta, ne more poseči, saj družba tega ne šteje kot svojo last. Hkrati pa tožnica ne more izvršiti kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, če družba A. spornega objekta ne šteje za svojo last.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pritožba - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
ZUS-1 ne daje pravne podlage za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep, saj bi tožnica morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep, torej doseči odpravo sklepa, saj gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - imetniki delnic - dovoljenje - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - kontradiktornost
Sodišče se pridržuje presoji, ki jo je opravila toženka, da v obravnavani zadevi obstojijo okoliščine iz 8. točke drugega odstavka 62. člena ZBan-2 in ki tudi po presoji sodišča ustrezajo pravnemu standardu – imetništvu delnic v svojem imenu in za račun tretje osebe. Presoja vseh okoliščin skupaj po presoji sodišča daje zadostno podlago za sklep, ki ga je naredila toženka in po katerem ima tožnica delnice C. v svojem imenu in za račun družbe A. Ključne dejanske okoliščine, na katerih temelji navedena odločitev, med strankama postopka niso sporne. Tako ni spora o tem, da v pogodbi o prodaji delnic ni bila določena sočasnost izpolnitve, da ni bilo dogovorjeno zavarovanje, pa tudi, da je bilo sklenjenih več aneksov, s katerimi je družba A. tožnici podaljševala rok za plačilo kupnine, pri tem pa ni zahtevala plačila dogovorjene pogodbene kazni. Spora tudi ni o tem, da sta družbi že pred tem poslovno sodelovali ter da je E. E., direktorica štirih družb, ki so v lasti lastnika in zakonitega zastopnika družbe A., vstopila v komunikacijo med hranilnico in tožnico.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1776 z dne 9. oktobra 2019 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2019) tarifna številka 7007 19 80, 8541 90 00.
carina - carinska dajatev - zavezujoča tarifna informacija - TARIC koda - uvrstitev blaga - kombinirana nomenklatura - uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife - zavrnitev tožbe
Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe nimajo zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.
V konkretnin zadevi gre za kaljeno steklo, ki je konkretno navedeno v poimenovanju k tarifni številki 7007 KN. To, da je neko blago namenjeno izključno za določen model nekega stroja, po sodni praksi SEU ni relevantno za opredelitev tega blaga za "del" ali "pribor"4 in zato sodišče ugotavlja, da je zmotno drugačno stališče tožnice o tem, tj. da bi se zato, ker solarno steklo sama uporablja izključno v proizvodnji fotonapetostnega modula, ga morala uvrstiti med dele fotonapetostnega modula.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno mnenje - zastaralni rok - kaznivo dejanje - grožnja - verjeten izgled za uspeh
Tožnik v tožbi izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP utemeljuje z navedbo, da odvetnik A. A. odvetniških storitev ni opravil, a je kljub temu izdal račun v višini 630,00 EUR za pravno mnenje, ki pa je pomanjkljivo, ker niso navedeni dogodki v zvezi s prodajo stanovanja. Dva stavka, ki sta navedena v pravnem mnenju po stališču tožnika ne moreta predstavljati pravnega mnenja. V njem tudi niso navedeni pravni razlogi, argumenti in relevantna dejstva. Sodišče ne sledi tem tožnikovim navedbam, saj je toženka v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe jasno navedla, da je bila odvetniška storitev opravljena, da je citirani odvetnik pregledal dokumentacijo in sestavil poročilo oziroma pravno mnenje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je bilo pravno mnenje daljše kot dva stavka, kot to navaja tožnik. Tudi po presoji sodišča, je pravno mnenje glede na zaključek, da so že potekli vsi zastaralni roki, ustrežno obrazloženo. Tožnik z navedbo kaznivih dejanj želi izkazati pravno utemeljene razloge za verjetni izgled za uspeh, a glede na to, da gre zgolj za pavšalno navajanje posameznih kaznivih dejanj, ne da bi za te navede tožnik predložil pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, po presoji sodišča verjetnega izgleda za uspeh ne more izkazati.
Tudi v predmetnem upravnem sporu tožnik ni z ničemer konkretiziral navedb o posledicah domnevne grožnje odvetnika ter za te navedbe tudi ni predložil nobenih dokazov.
Toženka razlogov za svojo odločitev ne pojasni, prav tako ne navaja pravne podlage. Izpodbijana odločitev je neobrazložena in je sodišče niti ne more preizkusiti. Razlogi, ki jih je toženka navedla v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane odločitve, saj morajo biti relevantni razlogi razvidni iz obrazložitve odločitve.
Sodišče je ugotovilo, da tožnik v času odločanja o njegovi tožbi ni več na prestajanju zaporne kazni, s katere bi lahko bil pogojno odpuščen, v zvezi s čemer je s tožbo zahteval pravno varstvo. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja z odpravo izpodbijane odločbe ne bi mogel več izboljšati. Sodišče je tako ugotovilo, da tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, zaradi česar je tožbo zavrglo.
ZDoh-2 člen 44, 45. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - stroški prehrane med delom - stroški prevoza - načelo enakosti - zaposlitev pri tujem delodajalcu - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove - exceptio illegalis - povračila stroškov v zvezi z delom
Na revizijsko vprašanje, ali je ob ustavnoskladni razlagi ZDoh-2 delojemalec, zaposlen pri delodajalcu v tujini, upravičen uveljavljati zmanjšanje davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega razmerja tudi za stroške prevoza na delo in z dela, čeprav se iz Slovenije v drugo državo, kjer opravlja delo, in nazaj, ne vozi vsaj štirikrat tedensko, je Vrhovno sodišče odgovorilo, da je ob ustavnoskladni razlagi 45. člena ZDoh-2 takšen davčni zavezanec upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi tudi vožnja od prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer prebiva njegova družina, v drugo državo, do mesta, kjer dejansko opravlja delo, in nazaj, kar velja ne glede na določbe 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, torej ne glede na to, ali se od tega prebivališča vozi vsaj štirikrat tedensko, kar kot omejitev izhaja iz opredelitve pojma „običajnega prebivališča" iz drugega odstavka 3. člena Uredbe. Ta določba Uredbe je namreč v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom, zato je v delu 3. člena, ki določa navedene omejitve za odmero dohodnine, v zadevah, kot je obravnavana, ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
EZ-1 člen 421. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1. ZDavP-2 člen 125, 126.
električna energija - finančna podpora proizvajalcem električne energije - dograditev - vračilo - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - vezanost organa na pravno stališče sodišča
V primeru pomoči, ki se financirajo iz skladov Unije in ko so ogroženi finančni interesi Unije ter ko gre za napačno uporabo prava Unije, je štiriletni zastaralni rok od storitve nepravilnosti, ki se uporablja za izterjavo nezakonite pomoči, določen v členu 3 (1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Navedena uredba se lahko uporabi le, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te uredbe, v nasprotnem primeru pa se uporabi rok, ki je določen v nacionalnem pravu. Navedene uredba se uporabi le takrat, ko gre za kršitev določb zakonodaje skupnosti, ali pa se kršitev nanaša na dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, pri čemer mora takšna kršitev škodljivo vplivati na proračun Skupnosti bodisi z zmanjševanjem ali izgubo prihodkov, bodisi z neupravičenimi izdatki. V primeru, da ti pogoji niso podani, se za vprašanje zastaranja uporabi nacionalna zakonodaja, kar je tudi konkretni primer.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - znižana nagrada - kazenski postopek - narok - zaslišanje - stroškovnik - kilometrina - procesni sklep - dokazni predlog - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - odsotnost odvetnika v pisarni
Glede potrebnih izdatkov glede odsotnosti iz pisarne in kilometrine je toženka v zvezi s tremi posveti priznala plačilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja, skladno z določbo četrtega odstavka 6. člena OT (zaradi trikratne vožnje iz naslova ..., Ljubljana do ZPKZ Ljubljana in nazaj v skupni višini 60 točk), ne pa tudi ostalih priglašenih stroškov v zvezi s sestanki, ker da so nepotrebni oziroma pretirani, kar pa ni pojasnila na način, da bi jih bilo mogoče razloge preizkusiti, glede na dejstvo, da je do stroškov zaradi sestankov nedvomno prišlo.
Pravilni so ugovori tožnika, da je bilo v obeh primerih pri pritožbah zoper sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, s tem, ko je bilo to ovrednoteno po 3. točki tarifne številke 10 OT. Za kaznivo dejanje, ki je predmet tega postopka, je bila po takrat veljavnem KZ-1 predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let.
Napačno uporabo materialnega prava pa sodišče ugotavlja tudi glede sestave in vložitev obrazloženega dokaznega predloga z dne 21. 12. 2020. Tožniku ima zato prav, da mu tako pripada nagrada za vsakega od šestih dokaznih predlogov oziroma 25 točk za vsak dokazni predlog, torej 150 točk.
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (2013) člen 121, 121/1, 121/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 236, 236/2.
Določba a. Točke prvega odstavka 121. člena CZU predstavlja materialnopravno določbo, od katere je odvisna pravica do povračila previsoko obračunanih zneskov uvoznih dajatev. Rok za vložitev zahtevka se namreč nanaša na predmet meritornega odločanja v postopku, tj. na samo pravico zahtevati povračilo previsoko zaračunanih zneskov uvozne dajatve.
Rok za vložitev zahtevka za povračilo prevečc plačanih uvoznih dajatev je začel teči z dnem prepustitve blaga tožnici s strani carinskega organa, saj se šteje, da je s tem dnem bil dolžnik obveščen o carinskem dolgu.
Tožnica je zahtevek za povračilo preveč plačanih uvoznih dajatev vložila prepozno glede na triletni rok iz drugega odstavka 236. člena CZS, zato je organ predmetni zahtevek pravilno zavrgel.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1776 z dne 9. oktobra 2019 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2019) tarifna številka 3214 10 10, 8541 90 00.
carina - carinska dajatev - zavezujoča tarifna informacija - TARIC koda - uvrstitev blaga - kombinirana nomenklatura - uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife - zavrnitev tožbe
Sodišče pritrjuje organu, da je v konkretni zadevi z uporabo pravil za razlago uvrstitev blaga, v tarifno številko 3214 KN opredeljena že z uporabo splošnega pravila 1 za razlago KN. Gre za tesnilno maso, ki je konkretno navedena v poimenovanju k tarifni številki 3214 KN. POHS k 3214 pa tudi navajajo, da sem spadajo kiti na osnovi plastičnih mas, kar je silikon.
ZDoh-2 člen 48, 48/3, 48/3-2, 59, 59/1. ZSDP-1 člen 50. ZDR-1 člen 67. ZPIZ člen 14, 15, 19.
normiranec v skladu z zakonom o dohodnini - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva - samostojni podjetnik
Bistvo pravice do plačila sorazmernega dela prispevka je v tem, da je takšna oseba zavarovana za polni delovni čas in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delala polni delovni čas in da se s tem glede socialnega zavarovanja vzpostavi pravna fikcija, da oseba dela polni delovni čas.
V primeru, kot je tožnikov, sta torej podlagi za zavarovanje dve. Prva se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost (005), druga pa na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (072). Glede na dejstvo, da ima tožnik v konkretnem primeru prispevke plačane za polno delovno obveznost, s to razliko, da jih deloma plača sam, deloma pa država, je s tem tudi obseg zavarovanja po ZPIZ-2 izpolnjen in je po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj, da je pri tožniku v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.
zavarovalništvo - dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - odvzem dovoljenja - udeležba v postopku - položaj stranskega udeleženca
Vsebinski razlog za zavrnitev stranske udeležbe tožniku je utemeljen v določbah 330. člena do 332. člena ZZavar-1. Iz navedenih določb ne izhaja, da bi se z odločbo odvzemu dovoljenja zavarovalnici, za kar gre v obravnavanem primeru, poseglo v kakršnekoli pravice delničarjev, ki izhajajo iz ZGD-1. Po navedenih določbah ZZavar-1 pravne posledice, ki med drugim vplivajo na določene korporacijske pravice delničarjev, nastopijo šele z odločbo o začetku prisilne likvidacije, kar pa ni obravnavani primer.