ZIUZEOP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/7, 99. ZDavP-2 člen 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - nepopolno dejansko stanje
FURS je navedeno odločitev sprejel izključno na podlagi izjave tožnika, da želi prejeto pomoč vrniti zaradi manjšega upada prihodkov od predvidenega. Ker torej organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 37. člena ZIUZEOP, in je torej odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/2, 73/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - tujec, ki mora zapustiti državo - dovoljenje za zadržanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni utemeljila temeljne predpostavke za odločanje o dovolitvi zadrževanja po 73. členu ZTuj-2, to je, da so izpolnjeni pogoji za odstranitev tujca (tožnika) iz 69. člena ZTuj-2. Toženka namreč v sklepu ni navedla vseh relevantnih okoliščin tožnikovega primera in tudi ne za to pomembne zakonske podlage, zato s tega vidika sklepa ni mogoče preizkusiti. Toženka je to skušala sanirati z navedbami v upravnem sporu, vendar s tem po ustaljeni sodni praksi bistveno pomanjkljive obrazložitve upravnega akta ni mogoče nadomestiti.
šola - osnovna šola - pravica do šolanja - pravica do izobraževanja - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - začasna odredba
Glede na to, da tožnik sam navaja, da nima interesa za izdajo začasne odredbe ter da tožena stranka ne pogojuje več njegovega izobraževanja s testiranjem, je sodišče presodilo, da zatrjevana težko popravljiva škoda od 21. 2. 2022 tožniku ne nastaja (več).
ZPVPJN člen 2, 2/1(29), 35, 39a. ZUS-1 člen 19, 19/1.
javno naročanje - ustna obravnava - stranka z interesom - pravni interes
V obravnavani zadevi toženka ustne obravnave ni izvedla, ker je presodila, da lahko dejansko stanje v ustrezni meri ugotovi na podlagi odstopljene dokumentacije. Sodišče se s takšno presojo strinja, saj ne glede na tožbene navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja bistvena dejstva med strankama niso sporna. Glede na to, da naročnik ustne obravnave ni predlagal, je bila glede na zgoraj citirano določbo ZPVPJN odločitev o njeni izvedbi prepuščena toženki.
dovoljenje za stalno prebivanje - prenehanje dovoljenja za stalno prebivanje - izgon tujca iz države - stranska kazen izgona tujca iz države - skrajšani ugotovitveni postopek
Ni sporno, da je Okrožno sodišče v Kopru s sodbo I K 22399/2019 z dne 3. 9. 2019 izreklo tožniku med drugim tudi sankcijo izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije za čas 2 let. Ker so s tem nastopile okoliščine za izdajo odločbe o prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje iz 3. alineje tretjega odstavka 57. člena Ztuj-2, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
V tem primeru sta upravni organ in posledično upravno sodišče v upravnem sporu vezana na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stroški in nagrada odvetnika - aktivna legalizacija
Ker obstaja možnost, da bo tožnik (kljub zavrženju njegove tožbe in torej neuspehu v zadevi, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč) sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, moral državi vrniti, če se bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v 43. ali 49. členu ZBPP, je sodišče tožniku, priznalo pravni interes za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da so bili stroški odvetniku priznani previsoko.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Organ je zavezanec za posredovanje javne informacije le, kolikor s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, kolikor tako informacijo ima. Ni pa organ informacije dolžan na podlagi prošnje prosilca pridobivati pri drugih organih, ki s tako informacijo dejansko razpolagajo ali jo celo sam ustvariti.
prepozna pritožba - vročanje po ZUP - fikcija vročitve - fikcija vročitve tek pritožbenega roka - začetek teka roka za vložitev pritožbe
V primeru vročitve pisanja s fikcijo po četrtem odstavku 87. člena ZUP je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičenec do odškodnine - upravičena odsotnost - dokazna ocena - pravica do izjave
Ker je upravni organ kljub tem izjavam ugotovil, da tožnica ni zapustila Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer dejstev, ki govorijo v prid vlogi tožnice, ni vključil v dokazno oceno, ni upošteval načela materialne resnice (1. odstavek 8. člena ZUP), po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, za kar pa je treba upoštevati načelo proste presoje dokazov (10. člena ZUP).
Tožena stranka ni odgovorila na argument, da je bila tožničinemu možu priznana odškodnina zaradi izbrisa, oziroma ni pojasnila, v čem je temeljna razlika med okoliščinami tožničinega moža in tožnice z vidika ZUSDDD. S tem, ko upravni organ ni odgovoril na omenjeni argument tožnice, ji je tudi nedopustno omejil pravico do izjave oziroma obrambe v postopku.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - odločba odpravljena v drugem postopku - po vložitvi tožbe odpravljena izpodbijana odločba upravnega organa - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2. URS člen 14.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard - načelo sorazmernosti - načelo enakosti
Razlaga 3. točke prvega odstavka 89. člena ZS, po kateri bi bilo vsako ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo izvedenca neredno delo in s tem razlog za razrešitev izvedenca, je tako v neskladju z ustavo. Ustavoskladna pa je razlaga, ki pri presoji upošteva težo storjene kršitve dolžne skrbnosti pri opravljanju izvedeniškega dela in izvedenčevo siceršnje delo. K takšni ustavoskladni razlagi zakona je zavezana tudi toženka.
nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je kljub tožnikovemu odgovoru na poziv še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj se glede na njeno vsebino in dopolnitev ne da ugotoviti, kaj je predmet spora. Ob takih okoliščinah pa sodišče tožbe ne more obravnavati.
Sodišče tožbe ne more obravnavati zato, ker ne more ugotoviti, ali bi tožnika v obravnavani zadevi moral zastopati zakoniti zastopnik, saj se zaradi nejasnosti v zvezi s predmetom spora ne da ugotoviti, ali tožnik v obravnavani zadevi razpolaga s svojim premoženjem.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - pogoji za vračilo - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Za naložitev vračila izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči je ključna ugotovitev, da je upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, (vsaj deloma) uspel in da je dejansko pridobil premoženje oziroma dohodke, iz katerih lahko državi vrne izplačana sredstva brezplačne pravne pomoči, ki so doprinesla do njegovega uspeha v postopku.
Sodišče lahko v postopku upravne izvršbe zaradi nevarne gradnje objekta presoja samo zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o določitvi denarne kazni, ne pa tudi vsebine osnovne odločbe, s katero je bila zavezancu naložena obveznost sanacije objekta.
Ker je bilo pri ponovnem inšpekcijskem pregledu na kraju samem ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec še vedno ni saniral objekta, je bila uporabljena ponovna denarna kazen za prisilitev v znesku 5.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa manjka obrazložitev, za katere vrste objekt gre in obrazložitev razlogov, zakaj je organ določil kazen v tej višini.
Odločba upravnega organa, četudi gre za upravno izvršbo, mora biti obrazložena zaradi zaščite enakega varstva in pravic strank postopka, ki je tudi na upravnem področju del pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo.
ZSV člen 74, 74/1, 74/2. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5, 5-1, 18, 20.
imenovanje v naziv - socialno varstvo - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - zavrnitev imenovanja in napredovanja - izpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporna odločitev tožene stranka, ki meni, da mora kandidatka za napredovanje v naziv višja svetovalka na področju socialnega varstva imeti izpolnjene pogoje za napredovanje ob vložitvi predloga in ne v času odločanja o zadevi. Jezikovna in logična razlaga določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive potrjuje, da je izpolnjevanje pogojev bistveno glede na dani rok vložitve predloga.
zaposlovanje - delo na črno - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - kratkotrajno delo - izjema - zakonski pogoji - dokazno breme
Kratkotrajno delo je izjema, izjeme pa je že v načelu treba razlagati restriktivno. To pomeni, da morajo biti, če naj se določeno delo obravnava kot takšna izjema, v zvezi z njim izpolnjeni vsi predpisani pogoji, dokazno breme o tem pa je primarno na stranki postopka in ne na organu, kot zmotno menita tožnika.
postopek skupnega dogovora - stalna poslovna enota - izbris družbe iz registra - univerzalni pravni naslednik - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Družbenik družbe, ki preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, ni njen univerzalni pravni naslednik. Vendar pa je pri tem načinu prenehanja zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki. V skladu s sodno prakso je družbenik v takem primeru singularni pravni naslednik izbrisane družbe in kot tak v skladu s 425. členom ZGD-1 odgovarja za morebitne neporavnane obveznosti izbrisane družbe. Pri tem ni videti ovir, da to stališče ne bi veljalo tudi za morebitne davčne obveznosti, ki bremenijo izbrisano družbo.
ZDoh-2 člen 41, 41/4, 44. ZZVZZ člen 55a. ZPIZ-2 člen 20.
akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - samoprijava - prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - davčna osnova - dejanski stroški - normirani stroški - zmanjšanje osnove za odmero - načelo davčne pravičnosti - napačna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je v 55.a členu ZZVZZ nastopila pravna praznina, saj je določena le izhodiščna osnova za odmero prispevka, zmanjšanje te osnove z upoštevanjem stroškov, ki so bili potrebni za ustvarjanje tega dohodka, pa ni urejeno. Tudi po presoji sodišča ni videti razlogov, da te pravne praznine ne bi mogla z uporabo zakonske analogije zapolniti sodna praksa. ZZVZZ v 55.a členu izrecno ne izključuje upoštevanje stroškov od posameznega prejetega dohodka, prav tako pa bi bila taka razlaga neskladna z ustavnim načelom enakosti obremenitve zavezancev, ki ga je treba uporabiti (tudi) v zvezi s tem prispevkom. Uporaba analogije za zapolnitev navedene pravne praznine je glede na medsebojno povezanost obeh ureditev sistemsko logična. Zato se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10 % oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 30, 30/5.
odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Da bi obveznosti DROE do prevzema odpadne embalaže lahko postale upravne zadeve, bi moral ZVO-1 določiti, da o teh obveznostih po uradni dolžnosti ali na vlogo stranke odloči določen pristojni organ in jih naloži z upravno odločbo (v skladu z načelom zakonitosti delovanja uprave po 120. in 153. členu Ustave Republike Slovenije). Če bi bila taka upravna odločba izdana in bi v izreku nalagala obveznost konkretnega subjekta (tožnika), da prevzame odpadno embalažo, bi se lahko tudi prisilno izvršila. Objava deležev prevzemanja odpadne embalaže z izpodbijanim sklepom pa po oceni sodišča take vsebine nima. Z njim se namreč ne določa obveznost konkretnega subjekta za prevzem odpadne embalaže, saj toženka o tem niti po ZVO-1 niti po Uredbi o embalaži in odpadni embalaži ne more odločiti. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, niti iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, zato so tožnikovi ugovori v smislu poseganja v njegov pravni položaj z izdajo izpodbijanega sklepa neutemeljeni.
KZ-1 člen 88, 88/5. ZUP člen 144, 146, 146/4. ZIKS-1 člen 8, 8/3.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave stranke - ugoditev tožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
O pogojnem odpustu odloča posebna Komisija v skrajšanem postopku. Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni hkratno izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter odločanja in predstavlja izjemo, ki ne sme biti izvedena v škodo garancij poštenega (upravnega) postopka in njegovih temeljnih načel. Ker se tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku ugotavljajo in preverjajo dejstva, sodišče pojasnjuje, da gre za dejstva, ki so med strankama postopka (skladnost navedb stranke in ugotovitve organa) nesporna ali pa je zaradi narave stvari potrebna takojšnja odločitev na podlagi verjetno izkazanega dejanskega stanja in brez sodelovanja stranke.
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tako bi morala Komisija tožnika kot prosilca z ugotovljenim dejanskim stanjem seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.