Sodišče lahko v postopku upravne izvršbe zaradi nevarne gradnje objekta presoja samo zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o določitvi denarne kazni, ne pa tudi vsebine osnovne odločbe, s katero je bila zavezancu naložena obveznost sanacije objekta.
Ker je bilo pri ponovnem inšpekcijskem pregledu na kraju samem ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec še vedno ni saniral objekta, je bila uporabljena ponovna denarna kazen za prisilitev v znesku 5.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa manjka obrazložitev, za katere vrste objekt gre in obrazložitev razlogov, zakaj je organ določil kazen v tej višini.
Odločba upravnega organa, četudi gre za upravno izvršbo, mora biti obrazložena zaradi zaščite enakega varstva in pravic strank postopka, ki je tudi na upravnem področju del pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - solastniki - neizbrani ponudnik
Solastnici prodajanih kmetijskih zemljišč sta ponudbo sprejeli vsaka na svojem obrazcu, za vse nepremičnine na ponudbi za skupno ceno in sta vsaka svoj obrazec podpisali, v opombo pa zapisali, da kot kupki nastopata skupaj. Sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, ki sta na podlagi podatkov izjave o sprejemu ponudbe obe ponudnici obravnavala kot kupovalki, kot solastnici v prodajo ponujenih zemljišč in upoštevali tudi v opombah navedeni podatek, da kot kupki nastopata skupaj, vsaka do deleža 1/2 ter sta izpolnili tudi nadaljnji pogoj, da sta znesek deponirali pri notarki.
Obe izjavi sta izpolnjeni na obrazcu in iz vsake izjave jasno izhajajo podatki o sprejemniku ponudbe, navedena so zemljišča, ki se prodajajo, skupna cena in predkupno upravičenje (kot solastnik). Ker je obema izjavama dodana še opomba, pa sodišče ugotavlja, da navedena opomba, v katere pristnost (pravo voljo) sodišče ne dvomi, toliko bolj ker njeno vsebino (da gre za skupno ponudbo obeh sprejemnic ponudbe) potrjuje tudi podatek o deponiranju zneska kupnine, predstavlja sestavni del izjave in jo pojasnjuje.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - odvzem živali - ugriz psa - usmrtitev živali - stranka - stranski intervenient - zavrženje tožbe - pravni interes - spor polne jurisdikcije
Po 3. točki prvega odstavka 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo zavrne s sklepom, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Zato je sodišče tožbo druge tožnice na navedeni pravni podlagi zavrglo.
Glede na povedano, si tožnik s predlagano odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe tudi v sporu polne jurisdikcije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje (usmrtitev psičke A.), ki ga tožnik z odpravo izpodbijane odločbe ne more spremeniti, kar pomeni, da odprava izpodbijane odločbe ne bi imela (več) želenega učinka, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. Zato v tem primeru pride lahko v poštev le ugotovitvena tožba po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki pa kot rečeno, ni bila vložena. Do odločitve sodišča prve stopnje pa tožnik tudi ni spremenil (ali dopolnil) tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanega akta oziroma tožbenega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni spremenil v ugotovitveno tožbo. Sodišče pa v tožbi postavljene tožbene predloge na odpravo oziroma spremembo izpodbijanega akta samo ni dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe.
zaposlovanje - delo na črno - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - kratkotrajno delo - izjema - zakonski pogoji - dokazno breme
Kratkotrajno delo je izjema, izjeme pa je že v načelu treba razlagati restriktivno. To pomeni, da morajo biti, če naj se določeno delo obravnava kot takšna izjema, v zvezi z njim izpolnjeni vsi predpisani pogoji, dokazno breme o tem pa je primarno na stranki postopka in ne na organu, kot zmotno menita tožnika.
ZSV člen 74, 74/1, 74/2. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5, 5-1, 18, 20.
imenovanje v naziv - socialno varstvo - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - zavrnitev imenovanja in napredovanja - izpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporna odločitev tožene stranka, ki meni, da mora kandidatka za napredovanje v naziv višja svetovalka na področju socialnega varstva imeti izpolnjene pogoje za napredovanje ob vložitvi predloga in ne v času odločanja o zadevi. Jezikovna in logična razlaga določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive potrjuje, da je izpolnjevanje pogojev bistveno glede na dani rok vložitve predloga.
postopek skupnega dogovora - stalna poslovna enota - izbris družbe iz registra - univerzalni pravni naslednik - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Družbenik družbe, ki preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, ni njen univerzalni pravni naslednik. Vendar pa je pri tem načinu prenehanja zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki. V skladu s sodno prakso je družbenik v takem primeru singularni pravni naslednik izbrisane družbe in kot tak v skladu s 425. členom ZGD-1 odgovarja za morebitne neporavnane obveznosti izbrisane družbe. Pri tem ni videti ovir, da to stališče ne bi veljalo tudi za morebitne davčne obveznosti, ki bremenijo izbrisano družbo.
Tožena stranka je odločitev, da se tožnik pogojno ne odpusti s prestajanja kazni zapora, sprejela ob uporabi prostega preudarka, kar pomeni, da mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločila, in kako je uporabila obseg in namen prostega preudarka.
Odločitev tožene stranke ni prestala t.i. testa očitne (ne)razumnosti prezkusa uporabe kriterijev iz petega odstavka 88. člena KZ-1.
Sodišče ugotavlja, da izrek odločbe v izpodbijani II. točki, ki jo je tožena stranka oblikovala tako, da je navedla, da "kar prosilec zahteva več ali drugače, se zavrne", ni določen. Izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
ZDoh-2 člen 41, 41/4, 44. ZZVZZ člen 55a. ZPIZ-2 člen 20.
akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - samoprijava - prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - davčna osnova - dejanski stroški - normirani stroški - zmanjšanje osnove za odmero - načelo davčne pravičnosti - napačna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je v 55.a členu ZZVZZ nastopila pravna praznina, saj je določena le izhodiščna osnova za odmero prispevka, zmanjšanje te osnove z upoštevanjem stroškov, ki so bili potrebni za ustvarjanje tega dohodka, pa ni urejeno. Tudi po presoji sodišča ni videti razlogov, da te pravne praznine ne bi mogla z uporabo zakonske analogije zapolniti sodna praksa. ZZVZZ v 55.a členu izrecno ne izključuje upoštevanje stroškov od posameznega prejetega dohodka, prav tako pa bi bila taka razlaga neskladna z ustavnim načelom enakosti obremenitve zavezancev, ki ga je treba uporabiti (tudi) v zvezi s tem prispevkom. Uporaba analogije za zapolnitev navedene pravne praznine je glede na medsebojno povezanost obeh ureditev sistemsko logična. Zato se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10 % oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1/2-3, 46a. ZSolI člen 11. ZOFVI člen 2.a. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 8, 11, 12.
inšpekcijski nadzor - COVID-19 - pogoj PCT - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šolstvo - podzakonski akt - ugotovitvena odločba - exceptio illegalis - pristojnost - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča RS
Do odprave neskladnosti se določbi 2. in 3. točke 39. člena ZNB še naprej uporabljata. Ustavno sodišče je zato, da bi zavarovalo zdravje in življenje ljudi do odprave ugotovljene protiustavnosti omogočilo uporabo protiustavnih zakonskih določb. Posledično sodišče podzakonskim predpisom, ki urejajo ukrepe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB za razmerja, nastala po objavi te odločbe v Uradnem listu RS (3. 6. 2021), zaradi v tej odločbi ugotovljene protiustavnosti po že povedanem, ne smejo odreči veljave. Navedeni določbi ZNB ter na njuni podlagi izdani podzakonski akti se po povedanem uporabljajo tudi v času izdaje izpodbijane odredbe (19. 11. 2021).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - začasna odredba
Iz registracijskega lista in zaslišanja tožnika na glavni obravnavi ne izhaja, da je bil tožnik pravilno obveščen o posledicah, če bi samovoljno zapustil azilni dom.
Tožena stranka ni izkazala, da je šlo za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve, kajti samovoljnost zahteva predhodno ustrezno informiranost in dokumentiranost informiranosti prosilca o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, da bi se na tej podlagi prosilcu lahko odvzela prostost.
Poskus zapustitve Slovenije ne more biti podlaga za odvzem prostosti.
mednarodna zaščita - pridržanje - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
Glede na to, da je tožnik že zapustil sprejemne prostore azilnega doma in se odpravil v Italijo, ki je njegova ciljna država, kjer si želi najti delo, in glede na to, da je sam dejal, da za zaščito v Republiki Sloveniji ne bi zaprosil, če ga ne bi prijela policija, je tožena stranka utemeljeno sklepala, da bo slednje poskušal ponovno storiti.
Tožena stranka je tudi pravilno sklepala, da to, da v konkretnem primeru izvajanje ukrepa omejitve gibanja na območje azilnega doma ne bo učinkovito, izhaja že iz samega ravnanja tožnika, ki je sprejemne prostore azilnega doma enkrat že zapustil, prav tako pa je že tekom postopka v Sloveniji povedal, da je želel v Italijo.
Sodišče ugotavlja, da na registracijskem listu ni zgolj opozorilo na to, da bo v primeru zapustitve azilnega doma tožnik obravnavan po Zakonu o tujcih, ampak je bil opozorjen tudi na to, da se v tem primeru namera šteje za umaknjeno in tudi na to, da se ga v takem primeru lahko pridrži skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito. Sodišče ne sledi tožbenim navedbam, da tožnik ni razumel navedenih opozoril iz registracijskega lista. Tožnik je namreč z lastnim podpisom potrdil, da je v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami samovoljne zapustitve azilnega doma. To, da je tožnik opozorilo razumel, izhaja tudi iz tega, da je po tem, ko so ga policisti drugič prijeli, ponovno vložil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Iz tega izhaja, da je moral tudi razumeti opozorilo, da se namera šteje za umaknjeno, če bo zapustil azilni dom.
Tožnik zatrjuje, da naj bi mu grozilo preganjanje s strani nedržavnega subjekta, to je s strani pripadnikov šiitske veroizpovedi. Vendar pa mora v tem primeru nedržavni subjekt imeti lastnosti iz tretje alineje 24. člena ZMZ-1, ki določa, da je lahko nedržavni subjekt subjekt resne škode le, če prosilcu država ali politične stranke in druge organizacije niso sposobne in nočejo nuditi zaščite.
Zgolj prosilčevo predvidevanje je, da je ravno v njegovem primeru nasprotna stran (šiiti), kljub temu, da je v državi manjšina, uspela izvajati tolikšen nadzor nad policijo in si jo podrediti do te mere, da ne bi sprejemala prijav državljanov, za katere sploh ne more vedeti, kakšne veroizpovedi so, ne more zadoščati kot relevanten dokaz, na podlagi katerega bi lahko tožena stranka z gotovostjo ocenila, da policija v Pakistanu ne deluje in svojim državljanom ne zagotavlja varnosti. Tožena stranka je v odločbi navedla, da je tožnik povedal, da s policijo v Pakistanu nikoli ni imel težav in zato tožena stranka sklepa, da je njegovo navajanje, da mu je policija onemogočala zaščito in mu s tem dejansko povzročila tudi težave, ko ni sprejela njegove prijave, nelogično in zgolj poglobi dvom v resničnost njegovih navedb (str. 25 odločbe). Nadalje na isti strani odločbe tožena stranka navaja, da v kolikor policist resnično ne bi želel sprejeti njegove prijave, pa iz informacij izhaja, da bi tožnik lahko izpolnil pritožbo in jo naslovil na policistu nadrejeno osebo, take možnosti pa ni izkoristil. To, da se ni počutil ogroženega s strani lastne države, pa potrjuje tudi dejstvo, da se je v Španiji na izvorno državo obrnil, ko je zaprosil za izdelavo potnega lista in osebne izkaznice.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - begosumnost - navajanje relevantnih dejstev
Potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito ni izkazana. Zato ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, saj že odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - pravica do uporabe jezika v postopku - začasna odredba
Tožnik je ves čas upravnega postopka zatrjeval, da pred poskusom zapustitve Slovenije ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
Na registracijskem listu po prevodu tolmača ni bilo zadnjih dveh stavkov, ki so del slovenskega prevoda in sicer: „ V tem primeru se namera šteje za umaknjeno, vlagatelja namere pa se lahko pridrži skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.“ Ta dva stavka pa sta bistvena v navezavi z preostalimi manj relevantnimi dejstvi glede s strani tožene stranke zatrjevane „samovoljne“ zapustitve azilnega doma.
varstvo volilne pravice - zavrnitev sprejema pisanja - tek pritožbenega roka - zavrženje pritožbe kot prepozne
Ker gre pri aktih, ki jih občinska volilna komisija izdaja, za akte organa lokalne skupnosti, torej Občinske volilne komisije, na katero so prenesene pristojnosti za izvedbo vsakokratnih lokalnih volitev, se za postopek vročanja tovrstnih aktov uporabljajo določila ZUP.
Zakonodajalec je iz razloga preprečitve zlorabe instituta vročitve uvedel pojem fikcije vročitve za primere, ko naslovnik prevzem pisanja brez razloga zavrača, kar je bilo v tem postopku nedvoumno ugotovljeno.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost
To, da se je tožnik nedvomno zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma kaže tudi dejstvo, da je takoj naslednji dan, to je 15. 10. 2022, ko je bil prijet izven Azilnega doma, ponovno policiji izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, in spet, ko je bil že takoj naslednjega dne, to je 16. 10. 2022 ponovno prijet izven Azilnega doma, kar pomeni, da se je nedvomno zavedal, da je s samovoljno zapustitvijo sprejemnih prostorov Azilnega doma izgubil status prosilca, pa je kljub temu to večkrat storil, in sicer kar dvakrat v zgolj dveh zaporednih dneh.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik izkazati, da ima namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist. Kljub temu se tožnik do izdaje tega sklepa v azilni dom ni vrnil oziroma sodišče o tem ni bilo obveščeno, tožnik pa tudi ni navedel kakršnih koli okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bil njegov odhod posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
lokalne volitve - volilna pravica - volitve članov občinskega sveta - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - predložitev liste kandidatov - pravila politične stranke
Volilna komisija mora preizkusiti, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom, kar pomeni tudi v skladu s pravili stranke. Presoja teh pravil se sicer ne opravi z enako mero natančnosti in strogosti, kot to velja za z zakonom določene pogoje, vendar pa je (tudi) presoja, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu s pravili in po postopku stranke, eden od z zakonom določenih pogojev za presojo, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom. Iz tega razloga morajo biti listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena pravila stranke o določanju list kandidatov.
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva napotila sodišča, ki jih je podalo v smislu restriktivne razlage določbe prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri možnosti nadomestitve nepremične naj pri presoji prvenstveno izhaja iz narave dejavnosti, ki jo izvajajo organi v obravnavani stavbi, torej pisarniška dejavnost, vezana na območje občine B., ki torej ne narekuje ozkega relevantnega območja (centra mesta). Pri opremljenosti s parkiriščem, ki bi bilo dostopno občanom in javnim potniškim prevozom, pa presoja možnost ureditve. Pri predlagani lokaciji naj upošteva tudi, da se dejavnosti občine, upravne enote in FURS ne prekrivajo, torej, da ni nujno, da se nahajajo vse inštitucije v isti stavbi, predvsem pri presoji primerne velikosti predlaganega objekta. Enako, po istih kriterijih, naj presoja tudi predlagana zazidljiva zemljišča, s to razliko, da je v primeru nadomestitve z gradnjo relevanten tudi prostorski akt.