Če se sodišče druge stopnje v celoti strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje in tej nima ničesar dodati, ni potrebno še dodatno opredeljevanje do izvedenih dokazov in ponavljanje razlogov, vsebovanih v prvostopenjski sodbi.
Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 186, 361, 361/1, 367, 367/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3.
dopuščena revizija - zastaranje odškodninske terjatve - stroški zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka - pravo, ki ga je treba uporabiti
Sodišče druge stopnje je z odločitvijo, da je tožnica pridobila pravico terjati izpolnitev obveznosti po zaključku stomatološkega zdravljenja, tožnici zagotovilo učinkovito varstvo pravic. Ob upoštevanju, da je od nesreče do zaključka stomatološkega zdravljenja preteklo nekaj več kot dve leti, pa po oceni Vrhovnega sodišča s takšno odločitvijo tudi ni prekomerno poseglo v pravno varnost tožene stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - bivališče nasprotnega udeleženca
V obravnavanem nepravdnem postopku zaradi vrnitve poslovne sposobnosti razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na okrajno sodišče, na območju katerega sedaj biva nasprotni udeleženec, ki ga bo treba v postopku zaslišati, pregledati pa ga bo moral tudi izvedenec medicinske stroke, nenazadnje pa je to sodišče predhodno odločalo tudi o odvzemu poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odvzem poslovne sposobnosti - zdravstveno stanje stranke v postopku - oddaljenost sodišča
Zaradi slabega zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke in njenega zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda na Škofljici bi bil njen prihod na relativno oddaljeno sodišče na Jesenicah zanesljivo povezan z njeno veliko obremenitvijo in nezanemarljivimi stroški.
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - postopek pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe in tožbe za ugotovitev ničnosti na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) kljub temu, da v konkretnem primeru ne more priti do veljavnosti zavezovalnega posla, saj se odložni pogoj ne bo realiziral oziroma se v nobenem primeru ne more realizirati in
- ali sodišče druge stopnje krši pravico stranke do izjave in do obravnavanja pred sodiščem, če se ne opredeli do materialnopravnega naziranja stranke, ki ga je sodišču druge z vlogo posredovala po tem, ko je Vrhovno sodišče sodbo pritožbenega sodišča zaradi drugačnih materialnopravnih izhodišč razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, pač pa sledi materialnopravnemu stališču Vrhovnega sodišča, do katerega je stranka zavzela stališče v pripravljalni vlogi pred ponovnim odločanjem, ne da bi upoštevalo okoliščine konkretnega primera.
zastaranje odškodninskega zahtevka - zastaralni rok
Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Ob tem velja še dodati, da je tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-1117/12, Up-89/14 zavzelo stališče, da mora sodišče pravila o zastaralnih rokih uporabiti glede na okoliščine posameznega primera tako, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.
Bistveno za presojo prekrška je, da je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo M. V. opravljal delo tudi kot zdravnik, čeprav v trenutku sklenitve pogodbe licence ni imel. Povsem nelogično in tudi v nasprotju z načelom enakosti bi namreč bilo, če bi licenco zahtevali le v tistih primerih, ko bi se s kandidatom sklepala pogodba o zaposlitvi izključno za delo (delovno mesto) zdravnika, hkrati pa ne tudi v primerih, ko bi bila pogodba sklenjena za opravljanje dvoje ali več vrst del (delovnih mest), za katere bi bili predpisani različni pogoji, kot to velja v obravnavanem primeru.
Pogoj licence velja tudi v primeru samostojnega opravljanja zdravniške službe v okviru dežurstva, zaradi česar je ob zaposlovanju zdravnika tudi v takem primeru treba preveriti, ali zdravnik izpolnjuje ta pogoj.
ZPIZ-1 člen 15, 39, 191, 203, 409, 430. ZPIZ/92 člen 12, 52, 202.
pokojninska osnova - pokojninska doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - plačilo prispevkov
V zavarovalno dobo štejejo le obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki. Tožnik je bil zavarovan kot samostojni podjetnik in kot družbenik in je bil zavezanec za prijavo v zavarovanje in za plačilo prispevkov. Za izračun pokojninske osnove in pokojninske dobe se upoštevajo podatki v matični evidenci zavarovancev.
Za upoštevanje zavarovalne dobe s povečanjem mora biti vpeljan predpisan postopek na konkretnem delovnem mestu.
Ukinitev organizacijske enote zaradi upada obsega dela predstavlja reorganizacijo, ki je v ugotovljenih okoliščinah pomenila zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zloraba evidentiranja delovnega časa - zloraba registrske kartice
Če ima delodajalec registrirne ure in od delavcev zahteva registracijo prisotnosti na delu, posebnega akta, ki bi to urejal, ni dolžan sprejeti. Zadošča, da so z zahtevo po registraciji delovnega časa delavci seznanjeni.
Zahteva delodajalca, da delavci opravljajo delo na točno določenem kraju, ni nerazumna ali prepuščena presoji vsakega delavca posebej. Ker gre za pravilo, mora biti vsaka drugačna ureditev - delo na domu ali izven prostorov delodajalca - izrecno dogovorjena ali odobrena.
Tožnik ni spoštoval pravil o registraciji delovnega časa, saj je zanj prisotnost na delu v prostorih delodajalca, čeprav ga tam ni bilo, evidentirala A. A. Tako je sodišče ob ugotovitvi, da tožnik na delo v prostore delodajalca ni prihajal, pa je kljub temu s pomočjo A. A. registriral prisotnost, pravilno ugotovilo zlorabo registrske kartice in lažno prikazovanje prisotnosti, torej obstoj odpovednega razloga.
Vrhovno sodišče je že večkrat obravnavalo vprašanje dokaznega bremena ter standarda obrazloženosti sodbe v primeru, ko pravna oseba oziroma samostojni podjetnik uveljavlja obstoj ekskulpacijskih razlogov iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. V navedenih odločbah je sprejelo stališče, da se mora sodišče v obrazložitvi sodbe opredeliti do relevantnih navedb, s katerimi vlagatelj uveljavlja obstoj ekskulpacijskega razloga, da mora vlagatelju omogočiti izvajanje dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja ekskulpacijskega razloga, pri ugotavljanju dejanskega stanja pa mora upoštevati tudi načelo materialne resnice, ter da vlagatelju ni treba prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, temveč zadostuje, da s predloženimi dokazi izkaže določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu
Pri veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno ločevati med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo, ter med vozniškim dovoljenjem kot upravno odločbo, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu, ter da s trenutkom uspešno opravljenega vozniškega izpita posameznik pridobi potrdilo o tem, ki je sicer kot listina začasne narave, trajajoča do izdaje vozniškega dovoljenja kot upravne odločbe, vendar pa na samo upravičenje posameznika za udeležbo v cestnem prometu ne vpliva.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - odvzem statusa - število članov - izvedba dokazov - novi dokazi v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz določbe 9. člena ZRSin je sklepati, da je 15 % prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji (pri delodajalcu), ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo za območje države.
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo oziroma ni jasno navedlo, ali bo novo predložene dokaze sploh upoštevalo, nato pa je nasprotni udeleženec šele iz sodbe sodišča prve stopnje izvedel, da je dokaze sodišče upoštevalo in nanje celo oprlo svojo odločitev, mu ni mogoče očitati zadostne procesne neskrbnosti ob tem, ko že na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni predlagal tudi izvedbe dodatnih dokazov v zvezi z novimi listinami predlagatelja. Pravica predlagati nove dokaze je v takšnem primeru lahko učinkovito sredstvo varstva strankine pravice do izjave.
V skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zakon o arbitraži je izrecno izključil možnost revizije zoper odločbe sodišča o zahtevkih za razveljavitev arbitražne odločbe.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156/1-4. ZDavP-2 člen 398.a, 398.a/1-2. ZDavP-2I člen 87.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega predpisa
Prekrškovni organi in sodišča morajo upoštevati spremembe materialnopravnih predpisov do pravnomočnosti odločbe, torej tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
opis prekrška – zakonski znaki prekrška – kršitelj – kršitev materialnih določb zakona
V opisu prekrška je naveden zgolj izraz kršitelj, pri čemer ni mogoče razbrati, na katerega izmed (dveh) storilcev, katerima je bila s konkretnim plačilnim nalogom izrečena globa, se izraz kršitelj nanaša.
V plačilnem nalogu je sicer naveden formalni status storilca B., natančneje, da je storilec B. direktor družbe P., d. o. o., navedeno pa bi moralo biti tudi, da je direktor prekršek storil v okviru svojih dejanskih možnosti ravnanja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma v okviru svojih pooblastil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/2, 523, 524, 524/3, 524/4, 524/7. URS člen 22.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - klasični ekstradicijski pripor - utemeljen sum - pravica do izjave
Pravica zahtevane osebe, da se pred odreditvijo (klasičnega) ekstradicijskega pripora ali sprejetjem drugega ukrepa za zagotovitev njegove navzočnosti v izročitvenem postopku izjavi o procesnem gradivu in navede, kar ima povedati v svoj zagovor, izhaja tako iz izrecne določbe sedmega odstavka 524. člena ZKP kot tudi iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
ZPP člen 224. ZJU člen 9, 24, 39. ZDR člen 31, 32, 88.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za odpoved - odločanje drugostopenjskega organa - zapustitev delovnega mesta - istovrstne kršitve
V času odpovedi veljavni šesti odstavek 88. člena ZDR je določal, da mora biti redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podana v šestdesetih dneh od ugotovitve utemeljenega razloga oziroma najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. To pomeni, da mora pristojni organ delodajalca delavcu podati odpoved znotraj navedenega roka. Nadaljnji postopek na podlagi pritožbe zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZJU ne vpliva na rok za redno odpoved iz šestega odstavka 88. člena ZDR.
Niso utemeljene revizijske navedbe, da je treba v smislu obstoja kršitve ločiti primere, ko delavec koristi odmor brez dovoljenja oziroma se zadržuje v okolici zgradbe carine od primerov samovoljnega zapuščanja delovnega mesta. V obeh primerih gre namreč za kršitev pogodbenih obveznosti, saj tudi daljše koriščenje odmora brez dovoljenja ali daljše zadrževanje v okolici zgradbe predstavlja neopravljanje dela (oz. nevestno opravljanje dela) in nespoštovanje navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem delovnih obveznosti (9. člen ZJU, 31. in 32. člen ZDR).
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pomembno, ali so bile delavcu v predhodnem opozorilu očitane istovrstne kršitve kot v kasnejši redni odpovedi ali ne. Bistveno je, da je bilo opozorilo utemeljeno in je tožnik s kršitvami nadaljeval.
upoštevanje plačila za nadure - ponovna odmera pokojnina - roki za obnovo
Pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni niti po ZUP niti po 183. členu ZPIZ-2, prav tako niso podani pogoji za spremembo pravnomočne odločbe po 117. členu ZPIZ-2. Obveznost upoštevanja (procesnih) rokov za obnovo postopka po ZUP ali po ZPIZ-2 ne posega v pravico tožnika do pokojnine - že priznana pravica mu ni bila ne odvzeta, ne zmanjšana in ne omejena, v posledici mu ni kršena pravica do lastnine, do socialne varnosti in do enakega varstva pravic.
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 202, 202/1, 202/2.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - vpliv na priče in soobdolžence - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Podrejeni položaj priče (oškodovanca/-ke), ki se kaže v prisiljevanju k prostituciji, izkoriščanju revščine, razpolaganju s pričo (oškodovanko/-cem) in ustrahovanju, predstavlja okoliščino, ki kaže na realno možnost vplivanja na priče.