Predlog je vložen glede problema pasivne legitimacije dolžnika - ali je ta podana, če plačilo zahteva prevzemnik terjatve (cesionar), pa cesijska pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008174
ZKP člen 39, 39/1-6, 44, 44/1, 248, 251, 251/1, 371, 371/1-8, 371/2. KZ člen 217, 217/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izvedenstvo – strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama – prosta presoja dokazov – dvom v nepristranskost – izločitev izvedenca - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – zavarovalniška goljufija – goljufivi namen
Goljufivi namen pri kaznivem dejanju goljufije po 217. členu KZ je bodisi obogatitveni bodisi oškodovalni, pri čemer je obogatitveni goljufivi namen, torej namen sebi ali drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, podan, kadar oseba, ki zasleduje določeno premoženjsko korist, za povečanje lastnega ali tujega premoženja nima pravne podlage in se tega tudi zaveda.
Strokovno mnenje, ki je bilo pred začetkom kazenskega postopka izdelano za eno izmed strank kazenskega postopka, ni izvedenstvo po ZKP, četudi ga je pripravil sodni izvedenec. Vendar pa to ne pomeni, da strokovno mnenje v takem primeru predstavlja nedovoljen dokaz, ki bi ga moralo sodišče iz spisa izločiti in nanj ne bi smelo opreti sodne odločbe.
Obstoj okoliščin, ki zbujajo dvom v nepristranskost izvedenca, pomeni izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, ki se na podlagi prvega odstavka 44. člena ZKP smiselno uporablja tudi za izvedence.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018726
ZPP člen 367a, 367a/1. SPZ člen 65. OZ člen 1003.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - skupnost - delitev solastnine - uporaba SPZ - uporaba OZ
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi upošteva določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi, ali pa se uporabijo pravila skupnosti iz XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika, ob prenehanju pa določba 1010. člena Obligacijskega zakonika.
OZ člen 131. ZPP člen 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog problematizira vprašanja, ali so protipravna samo dejanja, ki so v nasprotju z zakonom ter razporeditve trditvenega in dokaznega bremena v odškodninski prevari.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pomanjkljiva vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije in predlagateljica tega ne more prepustiti kar Vrhovnemu sodišču. Poleg tega je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Tak predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - poslovna pridobitev lastninske pravice - izročitev premičnine
Za učinkovit prenos lastninske pravice na premičnini morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1) zavezovalni pravni posel, 2) razpolagalna sposobnost odsvojitelja in 3) razpolagalni pravni posle, katerega sestavni del je tudi izročitev premičnine pridobitelju v posest.
Neizpolnitev katerega od kumulativno določenih pogojev za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom pomeni, da se lastninska pravice ne prenese.
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjega sodnika je torej tožnikovo nezadovoljstvo z njegovim postopanjem v tisti zadevi in rezultatom tistega postopka ter z njegovimi pravnimi stališči, izraženimi v odločbi. To ne pomeni izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP; stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dopustnost - pogoj za vložitev zahteve - formalna in materialna izčrpanost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje zagovornika nista uveljavljala kršitev zakona, ki jih je mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zato se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do kršitev določb kazenskega zakona in kazenskega postopka, saj le te s pritožbo niso bile uveljavljane.
OZ člen 171, 185. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost vzdrževalca - kolesarska steza - vožnja brez kolesarske čelade - luč - deljena odgovornost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Problematizira se stališče, ali je ustrezna presoja, da je kolesar kolesa z motorjem, ki ponoči, z nepravilno nameščeno lučjo in brez čelade vozi po kolesarski stezi in trči v oviro, ki jo je nanjo postavila tožena stranka, odgovoren za nastanek škodnega dogodka, le z 20 %.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018784
URS člen 19, 19/1, 31, 35. ZDZdr člen 8, 39.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zavrnitev zdravljenja - ogrožanje premoženja - ogrožanje zdravja - ogrožanje življenja
Udeleženkina ustavno varovana pravica do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), ki je, kot pravilno opozarja sama, ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, s podaljšanjem ukrepa zadržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike brez privolitve v nujnem primeru, ni bila nedovoljeno prizadeta. V določenih primerih je takšen poseg v posameznikove pravice nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb pred ogrožanjem njihovega življenja in zdravja ter premoženja bodisi zaradi posebnega varstva same na zdravljenju zadržane osebe, ki prav takšno varstvo nujno potrebuje.
ZZZDR člen 129. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - razveza zakonske zveze - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnost preživninskega zavezanca - skupna nepremičnina - odplačilo kredita
Obravnavan je primer, ko starša - preživninska zavezanca, plačujeta kredit za skupno hišo, ki jo uporablja samo eden od staršev v zvezi z vprašanjem ugotovitve preživninske zmožnosti.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - izstavitev zemljiškoknjižne listine - darilo - razveza zakonske zveze - nova stvar
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pritožbeno sodišče pri odločanju o tožnikovi lastninski pravici na sporni nepremičnini pravilno uporabilo materialno pravo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2008182
KZ člen 111, 111/1-4, 240, 240/1, 240/2, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaranja - nadaljevano kaznivo dejanje - pravna opredelitev - stek kaznivih dejanj - načelo konsumpcije - načelo inkluzije - blanketna norma - dopolnilna norma - opis dejanja - pravno odločilna dejstva - izrek pravnomočne sodbe - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - razmerje subsidiarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ne gre za navidezni stek zaradi razmerja konsumpcije, saj kaznivo dejanje davčne zatajitve ni iste vrste kot ponarejanja ali uničenja poslovnih listin ali kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja. Izvršitveni obliki obeh kaznivih dejanj sta različni. Zakonski znaki obeh kaznivih dejanj so različni, kaznivo dejanje zatajitve davčnih obveznosti je mogoče storiti tudi na drugačen način, ne le s predložitvijo ponarejenih poslovnih listin in pri kaznivem dejanju ponareditve poslovnih listin storilec ne zasleduje tega, da bi dosegel neko premoženjsko korist oziroma se izognil plačilu davčnih obveznosti, ki jih je dolžan plačati.
Če dopolnilna norma nadomešča del opisa dejanja kot življenjskega dogodka (če bi šlo za opis dejstev), mora biti v opisu dejanja jasno označena.
Vprašanje, ali je podano kaznivo dejanje in ali je opis dejanja jasen in so v njem opisana vsa odločilna dejstva se presoja po tem, ali so opisani znaki kaznivega dejanja, ki so navedeni v blanketni in dopolnilni normi.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pomanjkljiva vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - delegacija iz razloga smotrnosti - nasprotna tožba - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da je tožnik brat sodnice sodišča, ki odloča v sporu, bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, še posebej glede na naravo spornega razmerja.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018646
ZZK-1 člen 246. OZ člen 39, 86. SPZ člen 9, 10. ZPP člen 339, 339/2-8, 286b.
prodajna pogodba - nepremičnina - dvojna prodaja - ničnost - dobra vera pridobitelja - nedopusten namen - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - kršitev moralnih norm - preskakovanje pravnih sredstev
Toženca sta prodajno pogodbo sklenila z nedopustnim namenom, da tožnici onemogočita uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine, takšen dogovor pa ne more uživati pravnega varstva, niti toženca kot nedobrovernega kupca ne more varovati načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - vročitev sodbe - vročanje s pritrditvijo na sodno desko - rok za pritožbo
Pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS) je temeljna pravica posameznika, ki izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave RS) in načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave) karakterizira pravno državo. S to ustavno določbo je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V zvezi s pravico do pravnega sredstva je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-309/94 z dne 16. 2. 1996 obrazložilo, da ta ustavna določba zagotavlja spoštovanje načela inštančnosti pri odločanju sodišč, prav tako pa tudi pri odločanju drugih državnih organov, kadar ti odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih. Vsebina načela inštančnosti pa je prav v tem, da lahko organ druge stopnje presoja odločitev prvostopnega organa z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici oziroma obveznosti. Smisel pravice do pritožbe je v tem, da se pritožniku zagotovi, da pritožbeno sodišče vsebinsko presodi utemeljenost pritožbenih navedb (odločba Ustavnega sodišča RS Up-258/03, Up-I-74/05 z dne 22. 9. 2005). Prav tako je smisel 25. člena Ustave, da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese, kar pomeni, da mora pritožbeno sodišče pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnavati in se do tistih pritožbenih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeliti (odločba Ustavnega sodišča RS Up-353/02 z dne 20. 5. 2004). Tudi Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 170/2001 in v sodbi I Ips 222/2001 obrazložilo, da je pritožba redno pravno sredstvo, vložitev tega sredstva pa procesno dejanje, s katerim upravičenci izpodbijajo praviloma prvostopenjsko odločbo, sprejeto v kazenskem postopku, in s katerim zahtevajo, da se ta razveljavi ali spremeni. Posledica vložitve pravnega sredstva je, da sodišče druge stopnje (iudex ad quem) preizkusi odločbo prvostopenjskega sodišča (iudex a quo) ter odvisno od rezultata tega preizkusa odločbo razveljavi, spremeni ali potrdi. Namen in upravičenost pravnih sredstev je v odpravljanju napačnih odločitev. Ta bi bil popolnoma izničen, če obdolžencu pravice do pritožbe ne bi omogočili. Da pa se obdolžencu pravica do pravnega sredstva omogoči, mu je seveda treba sodbo sodišča prve stopnje vročiti.
Po četrtem odstavku 120. člena ZKP mora sodišča obdolžencu, ki ima zagovornika, njemu in njegovemu zagovorniku pisanja iz drugega odstavka tega člena vročiti po določbah 119. člena tega zakona. V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve. Če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.
V konkretni kazenski zadevi je sodišče vročilo sodbo zagovorniku, obdolžencu pa je sodbo pošiljalo na naslov prejšnjega bivališča in sicer na XY naslov, od koder so se pisanja vračala nevročena, čeprav je zagovornik v pritožbi, ki jo je sodišče prejelo dne 19. 5. 2015, sodišču že sporočil spremembo naslova obsojenca in sicer AB naslov, Belgija. Ne glede na navedeno je sodnica izdala dne 23. 7. 2015 odredbo, da naj se na podlagi četrtega odstavka 120. člena ZKP sodba za obdolženca nabije na oglasno desko. Sodba je bila nabita dne 23. 7. 2015 in sneta 31. 8. 2015. Pritožbeno sodišče, kateremu je bila zadeva predložena, je štelo, da je bila sodba pravilno vročena obema, zagovorniku in obsojencu ter zagovornikovo pritožbo obravnavalo ter jo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper takšen postopek, ki je tekel pred pravnomočnostjo odločbe pa je vložil zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti kjer uveljavlja kršitev temeljne ustavne pravice do pravnega sredstva. Navaja, da je bilo sodišče o spremembi obsojenčevega naslova oziroma prebivališča pravočasno obveščeno in je na navedeni naslov kasneje tudi vročilo sodbo sodišča prve stopnje, zaradi česar zakonskih pogojev za vročitev z nabitjem na sodno desko ni bilo.
nevarna vožnja v cestnem prometu - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za oceno pravno relevantne vzročnosti je pomembno le, ali je iskati vzrok za nastalo posledico v ravnanju obsojenca ali ne, ravnanja oškodovanca pa so pomembna le, če predstavljajo takšna ravnanja ali okoliščino, ki obsojenčevo ravnanje povsem izključi oziroma razvrednoti. Samo v slednjem primeru, bi bilo mogoče govoriti o pretrganju vzročne zveze med kršitvijo cestno prometnih predpisov s strani obsojenca in nastalimi posledicami. Ni mogoče pritrditi vložniku, da je okoliščina, da sopotnica v obsojenčevem vozilu ni bila pripeta z varnostnim pasom pretrgala vzročno zvezo med nedvomno protipravnim ravnanjem obsojenca in smrtjo sopotnice. Prepovedane posledice ne bi bilo moč pripisati ravnanju obsojenca le, če bi se izkazalo, da bi do posledice prišlo tudi, če bi obsojenec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva. Kot sta v izpodbijani pravnomočni sodbi pravilno ugotovili že sodišči prve in druge stopnje, obsojenčeva nevarna vožnja pod tako močnim vplivom alkohola, da je bil zaradi učinka alkohola absolutno nesposoben za vožnjo v cestnem prometu, predstavlja vzrok smrti oškodovanke.
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP), sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno relevatni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist obdolženca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Kljub načelni dolžnosti sodišča, da izvede predlagane dokaze, pravica do izvedbe dokaza ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, jih sodišče ne bo izvedlo. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki po presoji sodišča ni pravno relevantno, ki je že dokazano, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva itd. Seveda pa mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže, ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva. Predlog za izvedbo dokaza torej mora substancirati. Sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.