ugotavljanje očetovstva - smrt domnevnega očeta - pasivna legitimacija očetovih dedičev
1. Tožba na ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega izvenzakonske zveze, se lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti (2. odstavek 92. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Čeprav v določbi 92. člena ZZZDR to izrecno ni navedeno, je potrebno tožbo vložiti proti dedičem domnevnega očeta.
2. V zapuščinskem postopku po pok. je bilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, da je tožena stranka edina dedinja po pok. Do procesnega položaja, da kot tožena stranka nastopa le s pravnomočnim sklepom ugotovljena dedinja, je prišlo v soglasju z vsemi osebami, ki so bile po določbah zakona o dedovanju poklicane k dedovanju po pokojniku.
1. V določbi 122. člena ZOR je urejena izpolnitev dvostranskih vzajemnih pogodb. Zakon določa, da lahko ena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti, če druga stranka noče istočasno izpolniti svoje, iz pogodbe ali zakona pa ne izhaja nič drugega. Še več, zakon posredno rešuje tudi procesno situacijo, ki nastane s takšnim ugovorom pred sodiščem. V 2. odstavku 122. člena je določeno, da sodišče nasprotni stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni druga stranka. Ta določba ni v nasprotju s 1. odstavkom 2. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). Gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej tožeči stranki nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum) kot je zahtevala.
2. Čeprav gre za dopusten ugovor in nasprotna tožba ni potrebna, pa to ne pomeni, da je dovolj, če stranka pavšalno ugovarja izpolnitvenemu zahtevku in zahteva njegovo zavrnitev. Njen ugovor o sočasni izpolnitvi oz. delni neizpolnitvi nasprotne stranke mora biti dovolj določen, da ga je mogoče obravnavati. Stranka, ki ugovarja, mora navesti vsa odločilna dejstva in dokaze, s katerimi ga utemeljuje. Dokazno breme je na njeni strani.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - sankcije za pravne napake
Prodajalec je odgovoren za pravne napake prodane stvari (508. člen ZOR). Ker je bilo vozilo tožniku odvzeto, so nastopile pravne posledice iz 510. člena ZOR in je pogodba po samem zakonu razdrta. Če sodišče ugotovi nepoštenost ene stranke in sicer tožene, ne pa tožeče, ni razlogov za uporabo 2. odstavka 104. člena ZOR.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka
V materialnem pravu nima podlage stališče, da je lahko odločitev sodišča o dodelitvi otroka ob razvezi le odločitev, da sodišče sprejme tisto stanje, ki je bilo ustvarjeno v času do konca razveznega postopka, pa čeprav je bilo ustvarjeno brez sporazuma zakoncev, staršev ali celo na silo. Tega 2. odst. 78. člena ZZZDR ne določa.
pritožbeni rok - prekluzivni rok - odgovor na pritožbo
V danem primeru je tožena stranka navedla dejstvo, na katero se sklicuje v reviziji v repliki na pritožbeni odgovor tožeče stranke, skoraj dva meseca po preteku pritožbenega roka. Postopek z vročanjem pritožbe nasprotni stranki in nato odgovora pritožniku, je določen v 359.člen ZPP. Namen te določbe ni dati možnost obema strankama, da navajata nova dejstva in dokaze, katerih nista navajali med postopkom na prvi stopnji. Taka razlaga bi pomenila nedopustno podaljševanje prekluzivnega 15 dnevnega pritožbenega roka. Gre le za možnost, da se o pritožbi nasprotnik lahko izjavi, ter da se tako zagotovi kontradiktornost postopka tudi v tej fazi.
revizija - dovoljenost revizije proti sklepu o določitvi odškodnine
Predlagateljica bi si morala svojo pravico do revizije zagotoviti s tem, da bi z zneskom ocenila vrednost svojega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča druge stopnje. Ker tega ni storila, njena revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - če obstaja možnost odpovedi stanovanjskega razmerja
Ob uveljavitvi SZ tožniku sicer še ni prenehalo stanovanjsko razmerje, pravda zaradi prenehanja pa je že bila v teku. Ko se je za tožnika neugodno končala, se je zato lastnik utemeljeno skliceval na to, da tožniku ni dolžan prodati stanovanja, ker mu je stanovanjsko razmerje prenehalo. V tej zadevi je bila njegova odklonitev toliko lažja, ker je tožnik zahteval sklenitev pogodbe šele potem, ko je odločba sodišča združenega dela o prenehanju stanovanjskega razmerja že postala pravnomočna.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Ker toženka kljub zdravstvenim težavam še vedno lahko nekoliko pomaga sinu, pa čeprav le s pisarniškimi deli in v gospodinjstvu, kar sama pravi, da bi vsaj za najemnino za stroje lahko nekaj zahtevala in ker je očitno še vedno sposobna priložnostno kaj zaslužiti z gospodinjskimi deli v Italiji (za zadnja dva meseca, ko ni hodila v Italijo, niti ne trdi, da bi ji to preprečili kakšni opravičljivi razlogi), tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da je preživnina v znesku 7.000,00 SIT, ki naj ji jo plačuje tožnik od 20.8.1992 dalje, primerna njenim potrebam in ugotovljenim premoženjskim razmeram tožnika.
Ker je bila kaznovanemu, ki je storil prekrška kot samostojen avtoprevoznik, izrečena nižja denarna kazen, kot je določena v 2. točki 202. člena zakona o prekrških, zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
Tožena stranka je uvozila blago iz Hrvatske. Blago je španskega izvora. Zato niso dani pogoji po odloku o oprostitvi plačila posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga (Uradni list RS, št. 17/91-I) in odredbi o načinu ugotavljanja izvora blaga (Uradni list SFRJ, št. 41/79 v zvezi z ustavnim zakonom, Uradni list RS, št. 1/91-I).
devizne hranilne vloge občanov - prepoved retroaktivnosti
V okviru uveljavljenega revizijskega razloga napačne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče preko potrdilne sodbe pritožbenega sodišča preizkuša materialnopravno pravilnost sodbe prvostopnega sodišča. To pomeni, da tudi revizijsko sodišče ob preverjanju materialnopravne pravilnosti sodbe sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje, v bistvu ugotavlja, če je prvostopno sodišče ob izdaji svoje sodbe pravilno uporabilo tedaj veljavne materialnopravne predpise.
ZP člen 167, 167, 167/1-1. ZJRM člen 2-6. Zakon o izravnavi posebnih predpisov o prekrških (1951), člen 5, 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Za prekršek po 6. točki 2. člena zakona zoper javni red in mir (l. 49) se je zahtevalo, da gre za razširjanje vesti, torej sporočil o dogodkih in pojavih ter da lažniva izjava take vrste ruši mir in zadovoljstvo državljanov.
Z odpravo 5. in 6. člena zakona zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/40) je bila možnost izrekanja varstvenega ukrepa pošiljanja na prebivanje v določen kraj zožena le na tiste primere, ko je organ za vodenje postopka o prekršku prejel spis od preiskovalnega organa, ki je v kazenskem postopku ugotovil, da storilčevo ravnanje nima znakov kaznivega dejanja, da pa so za storilca potrebni vzgojni ukrepi, ker se mora preprečiti njegov škodljiv vpliv na druge.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - nezaprošeno lokacijsko dovoljenje
Pristojni inšpektor lahko odloči, da mora investitor odstraniti objekt in vzpostaviti prejšnje stanje, če nadaljuje z delom, ali če pristojni upravni organ zavrne izdajo lokacijskega dovoljenja, ali če investitor v določenem roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje. Oddelek za upravne zadeve občine je v dopisu sporočil urbanistični inšpekciji skupnosti obalnih občin, da tožnika v roku, ki je bil določen v odločbi, nista zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja. Glede na navedeno določbo 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor to pomeni, da tožnika nista izpolnila pogoja, ki je bil določen v odločbi, zaradi česar je prvostopni upravni organ utemeljeno izdal odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja, tožena stranka pa pravilno njuno pritožbo zavrnila.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deleža na skupnem premoženju
Na podlagi predloženih listinskih in ostalih dokazov, je v celoti prepričljiv zaključek obeh nižjih sodišč, da je sporni vikend postal skupna last pravdnih strank že z zgraditvijo in da ga toženec ni pridobil šele s plačilom in pogodbo po razvezi zakonske zveze. Pogodba z dne 15. novembra 1988 predstavlja le naknadno formalno ureditev lastnine spornega vikenda in pripadajočega zemljišča, pridobljene že s sporazumno gradnjo na tujem zemljišču.
Revizijsko sodišče soglaša tudi z odločitvijo obeh nižjih sodišč o toženčevih naknadnih vlaganjih v sporni vikend. Vlaganja morajo biti sporazumna, sicer ne morejo vplivati na deleže skupnih lastnikov ali solastnikov. Nepravično in neživljenjsko, kot ugovarja toženec v reviziji, bi bilo drugačno stališče, saj bi v tem primeru podpirali samovoljo in nasilnost ene stranke proti drugi.
preureditev podstrešnih prostorov v stanovanjski hiši
Adaptacija podstrešnih prostorov v stanovanju ob sicer le ustnem soglasju stanodajalca v l. 1964 in 1965, pogojuje najmanj uporabo 50 čl. ZSR in glede vprašanja pridobitve stanovanjske zaščite na teh prostorih ne nasprotuje določbi 68. čl. ZSR.
ZZPS člen 1, 4.ZSZ člen 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57.
promet s stavbnimi zemljišči - oddaja za gradnjo - uveljavljanje ničnosti - interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe (zainteresirane osebe) - denacionalizacijski upravičenci
Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo.
Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).
spor o pristojnosti med rednim in samoupravnim sodiščem
Tožnici, ki nista v delovnem razmerju s prvo toženo stranko, uveljavljata izplačilo premoženjske škode, ki je nastala njunemu pravnemu predniku, ki je sicer bil v delovnem razmerju pri njej. Takšne terjatve pa ni mogoče opredeliti v okvir sporov iz "samoupravnih odnosov" v skladu z omenjeno določbo 16. člena zakona o sodiščih združenega dela. Gre torej za civilnopravno razmerje med pravdnima strankama in s tem za uporabo pravil zakona o pravdnem postopku po določbi 1. člena ZPP.