Z upoštevanjem valutne klavzule je bila tudi za čas inflacije zagotovljena ohranitev realne vrednosti dogovorjene vrnitve posojila. Pogodbene stranke se zaradi cit. zakonskih določb niso mogle veljavno dogovoriti za 50% dodatek za primer plačila v domači valuti, ki je bilo po tedaj in sedaj veljavnih predpisih v takih razmerah, kot so konkretne, edino zakonito.
plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč - odpravljen občinski odlok o stroških
Odločba o plačilu stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč se ne more opirati na občinski odlok, ki je bil odpravljen z odločbo ustavnega sodišča.
ZPD člen 2. Tarifa davka od prometa proizvodov, tarifna številka 1, 3, 3-13.
prometni davek - zavrnitev mnenja, da publikacija z ekonomsko-propagandno vsebino daje podlago za 5% prometni davek
Publikacije s pretežno ekonomsko-propagandno vsebino ni mogoče uvrščati med nosilce besede, ki so znanstvenega, umetniškega, kulturnega, izobraževalnega in informacijskega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov (Zakon o prometnem davku, Uradni list RS, št. 4/92).
Tako kot solastnik stvari lahko vloži lastninsko tožbo glede cele stvari, lahko toži tudi na ugotovitev obstoja stvarne služnosti v korist gospodujoče stvari oziroma njenih vsakokratnih lastnikov.
Na aktivni strani je v tovrstnih pravdah potrebno priznati legitimacijo tudi le posameznemu solastniku in torej solastniki gospodujoče stvari niso nujni sosporniki.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - upravičenec do odkupa - odkup stanovanj družbenega podjetja, ki je postalo delniška družba pred uveljavitvijo SZ - pridobljene pravice
Prehod družbenega podjetja v zasebno lastnino ni razlog za izgubo stanovanjske pravice. Zasebno podjetje (d.d.) je zato dolžno prodati stanovanje prejšnjemu imetniku po 117. členu SZ.
Predmetna tožba je lastninska (rei vindicatio, 37. člen ZTLR), v kolikor se nanaša na vrnitev kleti, ki jo ima toženec v posesti in tožba na prepoved vznemirjanj t.j. opustitvena tožba (actio negatoria, 42.člen ZTLR). Pri obeh tožbah mora tožnik med drugim dokazati, da je lastnik. Ker v spisu ni podatkov o vpisu tožnikov kot lastnikov v zemljiško knjigo, je sodišče pravilno ugotavljalo, ali je sporna klet bila predmet prodajne pogodbe ali ne.
privatizacija stanovanj - zadružna lastnina - prepoved prodaje zadružne lastnine
V danem primeru imamo položaj, ko je po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS št. 18/91) začel veljati Zakon o zadrugah (Uradni list RS št. 13/92), ki je v 81.členu določal moratorij za razpolaganja z nepremičninami, oziroma premoženjem, za katero po določbah istega zakona oziroma predpisov o denacionalizaciji nastopi dolžnost vrnitve, razdružitve oz. lastninjenja.
V primeru utemeljene zahteve po SZ sodišče s sodbo naloži lastniku, da stanovanje proda. Da je obveznost veljavna, mora biti predmet obveznosti dopusten.
Tako tudi s sodbo ni mogoče naložiti obveznosti, katere predmet je nedopusten. Glede na povedano se izkaže, da v tem primeru ni odločilno (kot to meni sodišče druge stopnje), ali je bil predmet obveznosti v trenutku, ko je SZ začel veljati, dopusten. V obravnavanem primeru je Zakon o zadrugah (zlasti 81.člen) v trenutku odločanja na drugi stopnji že veljal.
posebni prometni davek - obračun in plačilo - neuporaba zveznega zakona, ker nasprotuje pravnemu redu R Slovenije
Po 25.6.1991 se v Republiki Sloveniji ne uporablja več zakon o posebnem zveznem davku od prometa proizvodov in storitev za financiranje JLA v letu 1990 s tarifo (Uradni list SFRJ, št. 55/90), ker nasprotuje njenemu pravnemu redu (1. odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, Uradni list RS, št. 1/91-I).
dolžnost preživljanja otrok - verzija - opredelitev kršitev določb pravdnega postopka v reviziji
Dogovor zakoncev, da bo eden prispeval h gradnji hiše, drugi pa k nabavi otroške opreme, je veljaven. Takšno delitev sodišče upošteva pri odločanju o revizijskem zahtevku na plačilo stroškov za otroka.
pridobitev stanovanjske pravice - uporabnik - pravica uporabnika, da po izselitvi imetnika ostane v stanovanju - privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja
Če je uporabnik po 19. členu ZSR ostal v stanovanju, stanodajalec pa ni v roku 2 let zahteval njegove izselitve, je upravičenec po 117. členu SZ.
Tako je izhodišče preizkusa: motitveni vplivi, ki so škodljivo vplivali na zdravje in počutje tožencev, so prihajali iz dimne tuljave tožeče stranke; tožena stranka je s pomočjo inšpekcijskih služb skušala problem rešiti, vendar tožeča stranka ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravila, ampak je dimno tuljavo uporabljala še naprej; zdravje tožene stranke je bilo zaradi zadimljenja v njenem stanovanju ogroženo; toženec je zamašil dimno tuljavo tožeče stranke. Glede na te ugotovitve revizijsko sodišče nima pomislekov, da je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo 2. odstavka 162. člena ZOR, ki določa, kdaj gre za dovoljeno samopomoč.
pravica do pritožbe - aktivna legitimacija gozdarske inšpekcije za vložitev pritožbe v zadevi krčitve gozda
Glede na določbo 223. člena ZUP, po kateri imajo državni organi pravico vložiti pritožbo, če imajo zaradi varstva javne koristi za vložitev pritožbe pooblastilo v zakonu, inšpekcijski organ ni upravičen, da v postopku zaradi krčitve gozda vloži pritožbo, s katero ne uveljavlja svojih pravic, ampak varstvo javne koristi, ker za vložitev pritožbe nima pooblastila niti v zakonu o gozdovih, niti v drugem predpisu.
V lokacijskem postopku ima prizadeta stranka možnost dokazati svoje pravice tako, da opozarja na pomanjkanje zakonskih pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato sosed ne more vplivati na odločitev o situaciji z ugovori, ki nimajo neposredne zveze s predpisanimi pogoji za konkretno situacijo.
subjektivna sprememba tožbe - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost
Tožnik je bil pešec, toženec pa mopedist, zato toženec kot imetnik nevarne stvari odgovarja objektivno (173.člen ZOR) in se lahko razbremeni odgovornosti le ob pogojih iz 177.člena ZOR. Tožnikovo ravnanje je potrebno presojati po načelih krivdne odgovornosti (158.člen ZOR). Za ugotovitev (so)prispevka morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za nastanek vsake odškodninske obveznosti, to so odgovornost, protipravnost ravnanja, pravno priznana škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo posledico.
V ZTVCP ni najti določila, ki bi označeval ravnanje kot je bilo tožnikovo za protipravno. Gre za tožnikovo napačno reakcijo, ki pa nima elementa protipravnosti.