pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji
Prosilec za pridobitev slovenskega državljanstva, ki dejansko ne živi v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva po določbi 40/1 zakona o državljanstvu R Slovenije.
zahteva za sodno varstvo - storilec prekrška - sostorilstvo - vrednost blaga
1. Sostorilstvo je treba razlagati tako, da stori skupaj z drugimi prekršek ne samo tisti, ki je neposredno udeležen pri samem izvršitvenem dejanju, marveč tudi tisti, ki s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispeva k izvršitvi.
2. Kot vrednost odvzetega blaga se vzame samo tista vrednost, ki se ugotovi po predpisanem postopku za določitev carinske osnove.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb postopka - sojenje v nenavzočnosti - obtožnica - ugovor
Določba 29. člena Ustave RS, da je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja ob popolni enakopravnosti, zagotovljena pravica, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, se nanaša le na postopek pred sodiščem prve stopnje, pred sodiščem druge stopnje pa le tedaj, če opravi glavno obravnavo po 373. členu ZKP.
Ker je zunajobravnavani senat na ugovor obdolženca zoper obtožnico s sklepom vrnil obtožnico javnemu tožilcu, da jo popravi, mu ni bilo treba po popravi obtožnice ponovno odločati o ugovoru in je obtožnica postala pravnomočna.
Tudi če bi bil obsojenec navedel, da je bila v preiskavi s hišno preiskavo kršena kakšna njegova pravica do obrambe, senat vrhovnega sodišča iz tega vidika pravnomočne sodbe ne bi preizkušal glede na to, da se kot razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe po 3. točki 327. člena ZKP lahko pojavljajo samo kršitve obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi.
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik protiobveščevalne službe JA - nevarnost za obrambo države
Protiobveščevalna služba JA je bila po 25.6.1991 organizacija tuje države, katere delovanje je bilo usmerjeno proti interesom Republike Slovenije. Sprejem osebe, ki je bila pripadnik te službe tudi po 25.6.1991, v državljanstvo Republike Slovenije, bi predstavljalo nevarnost za varnost in obrambo države (3. odstavek 40. člena v zvezi z 8. točko 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I).
ZPP (1977) člen 35, 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - če je vrednost spornega predmeta določena po končanju naroka za glavno obravnavo
Tožeča stranka mora, če naj si zagotovi revizijo, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Ta dolžnost je izrecno predpisana v 2. odstavku 186. člena ZPP. Da pa je prav ta in samo ta vrednost odločilna za dovoljenost revizije, je še posebej določeno v 2. odstavku 40. člena v zvezi s 35. členom ZPP ter 3. odstavku 382. člena ZPP.
najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - ovire za sklenitev - gradnja stanovanjske hiše - tožba na izpraznitev stanovanja
Ker tožnik ni imetnik stanovanjske pravice, tožena stranka z njim ni dolžna skleniti najemne pogodbe, tudi ne pogodbe za določen čas (147. in 2. odst. 148. čl. stanovanjskega zakona).
tožba na izpraznitev stanovanja - dolgoletna uporaba lastniškega stanovanja
Dolgoletna uporaba stanovanja tožene stranke ni podlaga za pridobitev stanovanjske pravice, ker se tožena stranka ni vselila na podlagi stanovanjske pogodbe ali odločbe, kar je bilo po tedaj veljavnih predpisih pogoj za pridobitev stanovanjske pravice, tožniku pa tudi ni plačevala stanarine.
položaj stanovalca po prenehanju stanovanjskega razmerja imetniku stanovanjske pravice
Pravnomočna odpoved stanovanjskega razmerja imetnici stanovanjske pravice ima za posledico obveznost izselitve vseh stanovalcev (70. člen zakona o stanovanjskih razmerjih) iz tega pa nujno izhaja nadaljnja posledica, da stanovalec, ki se mora izseliti, ne more pridobiti stanovanjske pravice in nadaljnje bivanje v stanovanju ne more privesti do konvalidacije stanovanjskega razmerja.
ZOR člen 60, 60/1, 117, 117/1, 113, 113/1, 210, 211. ZPP (1977) člen 457, 458, 458/1.
napake volje - grožnja (sila) - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe - neupravičena pridobitev - obogatitveni zahtevek - spor majhne vrednosti - obseg preizkusa pritožbe
Postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po določbah 457. čl. ZPP in nasl. Zato se pritožbeno sodišče v razlogih ne bi smelo sklicevati na 1. odst. 458. čl. ZPP.
Če je imelo plačilo vtoževanega zneska podlago v pogodbi, ki ni nična (1. odst. 103. čl. ZOR) in ki ni bila razveljavljena (kakšno drugačno prenehanje pogodbe pa se ne zatrjuje), kondikcijski zahtevek za vračilo preveč plačane kupnine ne more biti utemeljen (prim. 1. odst. 113. čl. in 210. čl. ZOR). Podlage za dajatveni zahtevek zaradi preveč plačane kupnine pa v opisani situaciji ne daje tudi 211. čl. ZOR.
lokacijsko dovoljenje - gradnja v prvem območju kmetijskih zemljišč - mejaš kot stranka v lokacijskem postopku
Utemeljen je tožbeni ugovor, da se parcela, na kateri je dovoljena gradnja nahaja v prvem območju kmetijskih zemljišč. Kršena so bila pravila postopka, ker tožnici kot mejašu ni bilo omogočeno, da sodeluje v postopku.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - bistveni elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Bistvena značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju po 117. čl. zakona o dedovanju je, da je izročitev preživljančevega premoženja preživljalcu odložena do smrti preživljanca. Kadar preživljanec izroči svoje premoženje preživljalcu že ob podpisu pogodbe, ne gre za tako pogodbo.
Če stroški za izvedenca niso bili vnaprej založeni, se ti stroški ne morejo naložiti v plačilo stranki, ki ni predlagala izvedbe dokaza z izvedencem in se tudi ni nedvomno zavezala, da jih bo plačala.
Z vidika davčnih predpisov predstavlja dobiček razliko med prodajno ceno kapitala, zmanjšano za plačane davke in morebitne investicije, in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Pri tem ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je bila pridobljena prodana nepremičnina.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 11.
dedovanje zaščitenih kmetij - pravnomočna razdelitev zaščitene kmetije v zapuščinskem postopku (spregled zapuščinskega sodnika) kot podlaga za njen izbris iz seznama zaščitenih kmetij
Če je bilo v zapuščinskem postopku spregledano, da je predmet zapuščine zaščitena kmetija in je bila le-ta razdeljena med več dedičev, predmet zaščitene kmetije več ne obstaja. Zato je pravilna odločitev upravnega organa, da se taka kmetija izbriše iz odloka.
status civilnega invalida vojne - posredne priče kot dokaz v času nastanka telesne okvare
Po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 47/90) je dokazna ocena, ki izhaja iz stališča, da izpovedbe prič ni mogoče upoštevati, ker ob dogodku, ki ga zatrjuje stranka kot vzrok njene telesne okvare, nista bili navzoči, v nasprotju s pravili dokazovanja, ki jih določa zakon.