zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - opravičljiv razlog za zamudo - opravičljiva zamuda - dolžna skrbnost - pravni pouk - soglasje za mediacijo
Pritožnikovo ravnanje, ko je na sodišču oddal le soglasje k postopku mediacije, odgovora na tožbo pa ne - kljub prejetemu pravnemu pouku, da ga mora vložiti ne glede na podano soglasje za mediacijo, je bilo premalo skrbno. Ne gre za opravičljiv razlog za zamudo pri oddaji odgovora na tožbo.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092080
ZIZ člen 53, 272. URS člen 3a. ZVPot člen 23, 24.
potrošniška kreditna pogodba - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke - kredit v CHF
Pritrditi je sicer pritožbi, da sama opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije, ne pa tudi nadaljnji graji, da dodatnih pogojev sodišče ni presojalo in da v tem delu sklep ni obrazložen. Prvostopno sodišče se je v zvezi z vsebino dolžne pojasnilne dolžnosti kot neločljivim elementom presoje nepoštenih pogodbenih pogojev po prvem odstavku 24. člena ZVPot oprlo na stališča Vrhovnega sodišča, ki je v svojo sodno prakso preneslo kriterije, katere je glede obsega in vsebine pojasnilne dolžnosti začrtalo SEU.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - zemljiška knjiga - stavba z več posameznimi deli - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - kataster stavb - predhodno vprašanje - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb
Dokazna pravila in domneve, ki se nanašajo na dokazovanje pravic na posameznih delih stavbe (19. do 22. člen) in na položaj skupnih delov stavbe (23. člen), sodišče uporabi le za presojo tistih spornih dejstev in pravic oziroma pravnih razmerij, o katerih še ni pravnomočno odločilo drugo sodišče oziroma pristojni organ. Če je o njih že pravnomočno odločil matični organ v matičnem postopku, je o predhodnih vprašanjih sodišče v tem postopku vezano na njihove pravnomočne odločbe. Pogoj pa je, da je sporno vprašanje, ki se izpostavi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, obseženo z objektivnimi, časovnimi in subjektivnimi mejami pravnomočnosti odločbe, izdane v drugem postopku.
ZD člen 173, 173/3, 212, 212-1, 213, 213/1, 214. ZPP člen 224.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - kdo mora biti napoten na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - manj verjetna pravica dediča - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dokazna moč javne listine - izpodbijanje pogodbe - pravočasno vložena pritožba - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo - navedbe po roku za pritožbo - neupoštevne navedbe
V primeru spora o obstoju premoženja, ki naj bi spadalo v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje obstoj takšnega premoženja.
Na pravdo je bila pravilno napotena pritožnica, ki izpodbija veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je v tej fazi postopka bolj verjetna pravica sodedinje, ki je izkazana z veljavnim notarskim zapisom, ki je javna listina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089299
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 87.
kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - razlaga prava EU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pojasnilna dolžnost banke - razlogi za ničnost - valutna klavzula v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - neenotna sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - retroaktivna uporaba zakona - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - banka - profesionalna skrbnost - graja dokazne ocene - pavšalnost navedb - trditveno breme - nesklepčnost - pobot terjatev
Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so zmotne tožnikove navedbe na zadnji strani pritožbe, da ni dolžan izvesti pobota svoje terjatve z nasprotno terjatvijo nasprotne stranke in da torej lahko terja celoten znesek kredita, kolikor ga je odplačal toženki. Četudi je bila pogodba nična, je tožnik (najmanj) glavnico moral vrniti, zato (vsaj) s prejemom glavnice toženka ni prejela nečesa, do česar ne bi bila upravičena. Drugačno razlogovanje je izrazito neracionalno, v nasprotju z načelom procesne ekonomije in v nasprotju z načelom poštene uporabe procesnih pravic.
stroški začasnega zastopnika - pravica do povrnitve stroškov - predujem za začasnega zastopnika - stroški odvetnika
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. Glede na to je nepomembno vprašanje, kdaj je bil izdan sklep o priznanju stroškov začasne zastopnice.
Tožnik, ki je predlagal postavitev začasne zastopnice, je dolžan plačati potrebne stroške začasne zastopnice ne glede na to, ali gre za plačilo iz vnaprej položenega predujma ali pa za plačilo stroškov po izčrpanju predujma. Od koga in na kakšen način bo tožnik kasneje uveljavljal te stroške, za odločitev o stroških začasne zastopnice ni pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088996
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški spor - kredit v CHF - prepoved retroaktivne uporabe zakona - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - težko nadomestljiva škoda - sodbe SEU - kondikcijski zahtevek - lojalna razlaga nacionalnega prava - preplačilo dolga
Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklepanju kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Ob pomanjkanju ustrezne pojasnilne dolžnosti je zaradi kompleksnosti in prepletenosti podan dejanski stan po vseh štirih alinejah 24. člena ZVPot in je pogodba nična.
Sodba SEU C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje. Zadošča obstoj tveganja, da bo med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.
V tej fazi postopka je glede na sodbo SEU C-520/21, na katero se je sodišče oprlo, verjetno izkazano, da toženki za storitev posojanja denarja v primeru ničnosti kreditne pogodbe ne pripada nikakršno plačilo/ali nadomestilo.
Za izdajo začasne odredbe v potrošniških sporih nista relevantni predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika) in pogoj reverzibilnosti.
Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih narekuje in omogoča znižane standarde sicer strogih pogojev za izdajo regulacijskih začasnih odredb.
postopek po ZPND - ukrep po zpnd - nasilje v družini
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je šlo med predlagatelji in nasprotnim udeležencem za "konfliktno situacijo bivših partnerjev brez elementov nasilja" in pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila v obravnavanem primeru navedena meja prekoračena (razlogi v točki 11 obrazložitve).
razmerja med starši in otroki - preživninska obveznost - preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Že iz tega razloga, torej nihanj mesečnih potreb otrok, pritožba, s katero predlagatelj skuša doseči zgolj pet odstotno spremembo pri porazdelitvi preživninskega deleža, ne more biti uspešna.
nadomestitev soglasja - posel, ki presega redno upravljanje - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - soglasje etažnih lastnikov - večstanovanjska stavba - neskladna gradnja - uporabno dovoljenje - legalizacija objekta
Nadomestitev soglasja neskladne gradnje še ne legalizira, ampak predlagateljem zgolj omogoča, da postopek, v katerem bo o tem odločeno, sprožijo.
Z legalizacijo se ureja le pravno stanje objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju s pogoji v gradbenem dovoljenju tako, da se po uspešno zaključenem postopku vzpostavi zakonska domneva, da objekt ni neskladen in da ima uporabno dovoljenje oziroma se zanj uporabno dovoljenje lahko izda. Predmet tega postopka torej ne bo vprašanje, kdo je lastnik stavbe in njenih delov, ampak vprašanje, ali so za vzpostavitev te domneve izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZGO-1.
motenje posesti - zamudni sklep - pravica do posesti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje
Res drži, da gre pri aplikaciji vsebine pogodbe v posamezni zadevi za uporabo materialnega prava, vendar je ugotovitev vsebine tega pogodbenega razmerja prvenstveno dejansko vprašanje. Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - strah - občutek ogroženosti - dokazno breme - žrtev - storilec
Za odločitev v obravnavani zadevi pa je ključno, da je sodišče prve stopnje s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da se udeleženca drug drugega, kljub medsebojnemu zmerjanju, žaljenju in grožnjam, ne bojita oziroma se od drugega ne čutita ogrožena. Ker ni bil izpolnjen eden od pogojev, potrebnih za izrek ukrepov, je sodišče prve stopnje oba predloga pravilno zavrnilo.
ZNP-1 člen 31, 31/2, 33, 33/1, 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravočasna pritožba - napačen pravni pouk - vsebinska presoja - obravnavanje pritožbe - postopek po uradni dolžnosti - pogoji za začetek postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089334
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - obstoj verjetnosti terjatve - valutno tveganje - banka - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - pojem povprečnega potrošnika - načelo dobre vere in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dokazni standard verjetnosti - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na diametralno nasprotne navedbe tožnikov in toženke razlogi sodišča prve stopnje za neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče zato niso sprejemljivi. Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič. Izvedba dokaza je bila predlagana v fazi odločanja o ugovoru, torej po tem ko je bila začasna odredba že izdana. Iz ugovornih navedb toženke ni mogoče sklepati, da se njene trditve o obsegu podanega pojasnila s predloženimi dokazi ne bi mogle izkazati za verjetne. Presoja, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore). Zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje tako sprejeti šele po izvedbi predlaganih dokazov.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/5, 193, 435, 435/1. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8. ZD člen 142, 142/1. ZOR člen 289, 289/5.
prodajna pogodba - prodaja premičnine - izročitev premičnine v posest pridobitelja - prevzem premičnin - posestni konstitut - ustna prodajna pogodba - dokaz o obstoju pogodbe - dokaz z zaslišanjem prič - dvom v verodostojnost - dokaz z vpogledom v listino - enakovrednost dokaznih sredstev - prosta presoja dokazov - dokazni standard gotovosti - dokazni standard prepričanja - prepričljiva dokazna ocena - odstopno upravičenje - izjava volje s konkludentnimi dejanji - razveza prodajne pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - zahtevek na vračilo kupnine - akcesorna narava obresti - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - odgovornost univerzalnega pravnega naslednika
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Skladno s tem načelom veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
Peti odstavek 111. člena OZ ne "govori" (več) o zamudnih obrestih, kar kaže, da ima zakon v mislih druge in ne zamudne obresti. Pravilo je treba razlagati tako, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe dolžna plačati obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, ki je v uporabi tujega kapitala. Trditveno in dokazno breme glede obstoja takšne koristi je na strani tistega, ki njeno vrnitev uveljavlja.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - pravno relevantna vzročna zveza - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - dokazovanje obstoja škode - oškodovančevo osebno stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na ustaljeno stališče sodne prakse, da predhodne poškodbe ali bolezni predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih izražene težave že pred škodnim dogodkom ali ko je izkazano, da bi se te pojavile ne glede na škodni dogodek. Dejstvo, da ima tožnica šibkejše kapacitete za soočanje s stresorji in da jo je to lahko predisponiralo k temu, da je prišlo do razvoja trajne osebnostne spremenjenosti, zato ne vpliva na njeno pravico do povrnitve nastale nepremoženjske škode. Enako velja za dejstvo, da je v BIH istočasno potekala vojna. Ni pomembno, ali je vojna krepila stresno doživljanje tožnice in občutke nemoči zaradi samega izbrisa, ključno je, da brez protipravnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva tožnica zgoraj ugotovljenih duševnih bolečin in posledične trajne osebnostne spremenjenosti sploh ne bi trpela.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00088941
OZ člen 193, 771. ZOdv člen 5, 5/3, 17, 17/5. ZBPP člen 48. ZPP člen 7, 95.
neupravičena obogatitev - plačilo stroškov - pravnomočna odločba - zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - zastopanje na podlagi odločbe o bpp - stroški stranke postopka - plačilo za delo - prevzemnik naročila - obveznosti prevzemnika naročila - izročitev denarnih sredstev - dajanje računa - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kršitev razpravnega načela - bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe
Prevzemnik naročila mora dati o opravljenem poslu račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval ali ne. Denar, ki ga je Banka A. d. d. nakazala tožencu, je bil ta dolžan izročiti tožnici ne glede na to, ali je šlo za zastopanje po odločbi o Bpp ali "zgolj po pooblastilu".
Ker za pravdne stroške obstaja pravnomočna odločba sodišča, je neutemeljena trditev toženca, da bo tožnica neupravičeno obogatena. Ker je ta odločba pravnomočna, se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z njeno pravilnostjo v vsebinskem smislu, kar načenja toženec v pritožbi. Toženec je bil za svoje delo plačan s strani službe za Bpp, za neizročitev denarja iz naslova pravdnih stroškov, ki so bili prisojeni njegovi stranki, pa ni navedel nobene utemeljene podlage.
Toženec je teku zamudnih obresti nasprotoval že v postopku na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je brez trditvene podlage navedlo, da je bil toženec nepošten in da je zato tožnica na podlagi 193. člena OZ upravičena do zakonskih zamudnih obresti od dneva pridobitve. Ta kršitev razpravnega načela (7. člen ZPP) je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - standard obrazloženosti - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - prošnja za podaljšanje roka - prekluziven rok
Iz 278. člena ZPP izhaja, da ima tožena stranka obveznost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke oziroma da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženkine navedbe v vlogi ne izpolnjujejo tako opredeljenega standarda obrazloženosti, ki je potreben, da je vlogo mogoče šteti za odgovor na tožbo.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - nedopustna tožba - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - kredit - skupno premoženje razvezanih zakoncev - res transacta kot procesna ovira za sojenje - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - ista terjatev
Vsebinsko isto razmerje, ki je predmet tožbenega zahtevka, je med istima strankama že rešeno v sodni poravnavi. Gre namreč za obveznost plačila po vsebini iste terjatve, ki ji skuša tožnik zdaj spremeniti zapadlost (kar vsebinske identitete terjatve ne spreminja). Nov spor o istem ni dopusten.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).