povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - neupravičena obsodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - pravno priznana škoda - višina odškodnine - član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - izdaja tajnih podatkov
Neupravičeno obsojeni posameznik ima pravico do povrnitve celotne škode, pri čemer je ključno vprašanje, ali je škoda nastala kot posledica neupravičene obsodbe. Časovni okvir, v katerem je škoda nastala, v primeru pozitivnega odgovora na zgornje vprašanje ne more biti relevanten.
Jasno je, da neupravičena obsodba nima za posledico tudi nezakonitega teka (celotnega) kazenskega postopka. Ta je tekel zakonito, na podlagi zahteve upravičenega tožilca, vendar pa je končni rezultat kazenskega postopka na prvi stopnji obremenjen z nezakonitostjo. Če bi kazensko sodišče sprejelo pravilno odločitev ter skladno s pravico do obrambe in načelom poštenega sojenja dopustilo izvedbo razbremenilnega dokaza, ves nadaljnji postopek ne bi bil potreben. Zato je pravilna ugotovitev, da je tožnik upravičen tudi do nepremoženjske škode za duševne bolečine, ki jih je utrpel zaradi (nepotrebnega in neupravičenega) teka kazenskega postopka.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - subjektivna nevarnost - obstoj subjektivne nevarnosti - presoja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve
Opozoriti velja na vsebinsko razliko med nevarnostjo, ki jo je treba izkazati v primeru zavarovanja nedenarne terjatve (zadostuje objektivna nevarnost), in nevarnostjo, ki jo je treba izkazati v primeru zavarovanja denarne terjatve (subjektivna nevarnost). Subjektivna nevarnost mora temeljiti na dolžnikovih ravnanjih in mora biti konkretna. Ne zadostuje možnost, da bo dolžnik razpolagal s premoženjem. Upnik mora izkazati dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve. Pri subjektivni nevarnosti mora ogroženost za uveljavitev terjatve izhajati iz dolžnikovega razpolaganja s premoženjem.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00081914
ZVEtL-1 člen 7, 7/1, 13, 13/5, 13/6, 30, 30/1. ZKN člen 11, 47, 93, 93/7. SPZ člen 127a. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 21, 21/6.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vsebina elaborata - pripombe na elaborat - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - vmesni procesni sklep - procesne napake - vsebinske napake - dejansko stanje nepremičnin - dejanska raba posameznega dela stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - pomožna nepremičnina - izkazanost pravnega interesa - varstvo pred požarom
Sodišče se v sklepu glede primernosti strokovne podlage za evidentiranje katastrskih sprememb ni dolžno opredeljevati do vsake posamezne sestavine elaborata, ki je predpisana s podzakonskim aktom, če stranke glede tega niso imele nobenih pripomb. Elaborat je dolžno preizkusiti v mejah obrazloženih pripomb, medtem ko se do nekonkretiziranih, pavšalnih pripomb ni dolžno opredeljevati.
Podatek o domnevni povezavi med deli stavbe v različnih etažah utegne biti pomemben pri določitvi posameznih in skupnih delov stavbe, vendar to ni predmet izpodbijanega sklepa, temveč končnega sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine (primerjaj prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Pri izdelavi elaborata za katastrski vpis stavbe je treba upoštevati dejansko stanje in evidentirati vse dele stavbe. Nedostopnost dela stavbe ni razlog, da se prostor ne evidentira.
Pri presoji ali elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje v katastru nepremičnin, sodišče ne preverja skladnosti elaborata z veljavnimi predpisi varstva pred požarom, temveč njegovo skladnost s pravili geodetske stroke.
Ker po (pritožbeno neizpodbijanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje dedič sodne takse za pritožbo z dne 21. 8. 2023, naložene s plačilnim nalogom, ni plačal (tožnik v pritožbi niti ne trdi, da bi jo), njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil pravnomočno zavrnjen, zaradi česar niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je zaključek sodišča prve stopnje, da dedičevo pritožbo šteje za umaknjeno, glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP, pravilen.
Potrebe otroka se (lahko) mesečno spreminjajo, kar pa ne zavezuje sodišča, da bi moralo (v konkretnem primeru) ugotavljati prav vsako spremembo. Že večkrat je bilo poudarjeno, da preživnina ne predstavlja natančnega matematičnega izračuna, ampak se določi na podlagi ocene otrokovih potreb in materialnih oziroma pridobitnih zmožnosti staršev (189. člen DZ). Temu postulatu je sodišče prve stopnje sledilo. Dečkove potrebe je ocenilo v višini, ki ustreza tako njegovi starosti kot aktivnostim, s katerimi se ukvarja.
DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1. ZNP-1 člen 62, 62/1. ZPP člen 8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razumevanje pravnih posledic začetka postopka - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - postavitev izvedenca medicinske stroke - blodnjavost - pravica do doma
Pritožnica potrebuje zastopanje zaradi zaščite njenih pravic in koristi po skrbniku v vseh pravdnih in izvršilnih postopkih zaradi plačila oziroma izterjave uporabnine za nepremičnino, na ostalih področjih svojega življenja pa ne bo imela nobenih omejitev, saj na teh področjih nima težav oziroma njeno duševno zdravje ni okrnjeno in zmore realno presojo, kaj je v njeno korist oziroma zmore poskrbeti za svoje pravice.
Izvršitelj je podaljšana roka sodišča, ki v okviru zakonskih pooblastil opravlja neposredna dejanja izvršbe. Zato v svojem ravnanju ni popolnoma samostojen, temveč mora spoštovati odredbe, obvestila in navodila sodišča, naj trenutno ne opravlja neposrednih dejanj izvršbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00082157
ZVEtL-1 člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 342, 342/5. OZ člen 34. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopusten predmet pogodbe - stvar izven pravnega prometa - kvalificirana protipravnost - ničnost pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, pogodba s takim predmetom pa je nična, ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja in način pridobitve. Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
dopustitev spremembe tožbe - sklep o stvarni nepristojnosti - konec postopka - dopustnost pritožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka - zvišanje tožbenega zahtevka - smotrnost spremembe tožbe - privilegirana sprememba tožbe - odločba brez razlogov - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ker je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločitev o dovolitvi spremembe tožbe združilo s sklepom o svoji stvarni nepristojnosti, bi izpodbijani sklep, če bi postal pravnomočen, pomenil konec postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožba, ki je pridružena pritožbi zoper odločitev o stvarni nepristojnosti, je zato dopustna.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 58, 58/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 212, 226, 226/1, 226/3, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 356. OZ člen 190.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno in skupno premoženje - obseg in deleži na skupnem premoženju - nastanek zunajzakonske skupnosti - prihranki - neupravičena obogatitev - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - pomanjkljiva dokazna ocena - obrazloženost sodbe - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - neopredelitev do odločilnih dejstev - nerazumljivi razlogi - neobrazložena sodba - razveljavitev sodbe - ponovno odločanje - vezanost na tožbeni zahtevek - pravni interes - uspeh stranke po temelju - nasprotna tožba
Sodba sodišča prve stopnje je obremenjena s številnimi absolutnimi bistvenimi kršitvami, obrazložitev sodbe je pavšalna, pomanjkljiva in vsebinsko prazna, tako da sodišče prve stopnje sploh ni zavzelo stališč do bistvenih materialnopravnih vprašanj. Zato je sodišče druge stopnje sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje.
ZST-1 člen 10, 11, 12, 12/2, 12/3, 12a, 13, 14, 15. ZPP člen 108, 108/4.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks - podredno postavljen predlog za odlog plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - pravila pravdnega postopka - predlagalni postopek - razpravno in preiskovalno načelo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP), preiskovalno načelo pa je izjema.
V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - spor o višini solastninskih deležev - uveljavljanje večjega solastniškega deleža - vlaganje v solastno nepremičnino - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - predlog za prekinitev postopka - pravočasnost predloga - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku - obligatornost prekinitve - zavlačevanje postopka - res iudicata kot procesna ovira - istovetnost zahtevka
Nepravdno sodišče v postopku delitve solastnine nima pooblastila presojati med udeleženci spornega vprašanja velikosti solastnega deleža posameznega solastnika na predmetu delitve. Presoja o tem je pridržana pravdnemu sodišču, če je po prekinitvi nepravdnega postopka v postavljenem roku vložena ustrezna tožba.
Prekinitev postopka in napotitev na pravdno ni pogojena s posebnim predlogom katerega od udeležencev nepravdnega postopka, sodišče mora takšno odločitev na podlagi tretjega odstavka 155. člena ZNP-1 sprejeti vedno, ko je podan eden od dejanskih stanov iz te določbe. Prekinitev nepravdnega postopka in napotitev na pravdo tudi nista vezani le na določeno fazo postopka, prekluzije v tem smislu ni.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepustitev stanovanja - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - neizkazanost - ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - upravičeni vlagatelj zahteve - mlajši mladoletnik
Postopek se začne na predlog otroka le, če je starejši od 15 let, sicer pa na predlog staršev, skrbnika ali CSD.
Ekonomsko in pishično nasilje ni izkazano, zato je bil predlog za izrek ukrepov prepovedi približevanja in navezovanja stikov s predlagateljicama utemeljeno zavrnjen.
pogodbena kazen - solidarnost se ne domneva - neizpolnitev obveznosti - predpravdno izvedensko mnenje
Ker si tožnik ni pridržal pravice do pogodbene kazni, zaradi zamude te več ne more uveljavljati (251. člen OZ).
V skladu s 406. členom OZ se solidarnost na strani upnikov ne domneva, kar pomeni, da mora biti izrecno dogovorjena ali določena z zakonom.
Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnik predložil predpravdno mnenje izvedenca. V zadevi Rp 58/2022 Okrajnega sodišča v Mariboru, je namreč v postopku zavarovanja bil pritegnjen izvedenec za zavarovanje dokazov, ki se nanaša na ugotavljanje hrupa in vibracij, ki jih povzroča toplotna postaja, pri tem pa je na podlagi slednjega tožnik uveljavljal, da vgrajene obloge niso primerne in zadostne.
Pri tem torej ne gre za vprašanje izpolnitev z napako, ampak za vprašanje neizpolnitev, saj namen, zaradi katerega je tožnik sklenil sporazum s toženko, ni bil izpolnjen
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 38/1-4, 39, 39/1, 39/3, 40, 40/2, 47, 47/6, 49, 49/5, 49/7. ZSICT člen 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 249, 249/1, 254, 268a.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pisno izdelano izvedensko mnenje - prekoračitev roka - zamuda roka - znižanje plačila - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem
S predvidenimi stroški izvedenskega dela, oziroma posredno z dejstvom, da bo izvedenec za opravljeno delo plačan po urni postavki in predvideni porabi časa, sta predlagatelja soglašala pod predpostavko, da bo izvedenec naloženo delo opravil. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo. Sodišče sme izvedencu odreči plačilo le, če bi šlo za očitno nestrokovno in neskrbno opravljeno delo.
Namen predpravdnega postopka z izvedencem je predpravdno pridobivanje informacij v obliki izvedenskega mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Drugače kot v rednem pravdnem postopku, sodišče v tem postopku nestrinjanja z izvedenskim mnenjem ne presoja v okviru dokazne ocene (razen v primeru kasnejšega pravdnega postopka - glej tretji odstavek 268.a člena ZPP, po katerem lahko sodišče v pravdnem postopku le pod pogoji iz 254. člena ZPP postavi istega ali novega izvedenca, če je bil dokaz z izvedencem izveden skladno s tem členom). Lahko pa izvedencu na podlagi pripomb udeležencev postopka naloži dopolnitev izvedenskega mnenja.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobroverni pridobitelj - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - ničnost pogodbe - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča
Predlagatelji uvodoma utemeljeno navajajo, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejanskega stanja zmotno upoštevalo le okoliščine danega primera, ki so nastale do dne 25. 7. 1997, ko je začel veljati ZLNDL, ki je ukinil kongentno akcesornost pravic na zemljišču, pravicam na stavbi. Za kaj takega namreč v ZVEtL-1 ni podlage.
Ima pa pritožba prav, da sodišče ne bi smelo presojati, ali je upravna enota upravičeno izdala potrdilo (iz tretjega odstavka 22. člena ZKZ), da odobritev pravnega posla ni potrebna. Vrhovno sodišče RS je namreč že v načelnem pravnem mnenju iz leta 2012 zavzelo stališče, da je soglasje (odobritev) pristojne upravne enote dodaten pogoj k siceršnjim predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki pa ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju.
Pritožbeno sodišče meni, da če sodišče ne sme odločati kot o predhodnem vprašanju o tem, ali so izpolnjeni pogoji po ZKZ, da odobritev pravnega posla ni potrebna, je toliko manj upravičeno odločati o tem, ali je upravna enota utemeljeno izdala potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna.
Zato niti pri menjalni niti pri mešani menjalno-prodajni pogodbi predkupna pravica ne more obstajati.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/6, 12, 12/1, 12a, 12a/1, 12a/2. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 212, 337, 337/1. ZBPP člen 13, 13/2.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - vrednost vozila - prihranki prosilca - bodoče premoženje - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - dopustna pritožbena novota - nerelevantne pritožbene navedbe
Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je izpolnjen, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (šesti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 13. člena ZBPP in prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre).
Po presoji pritožbenega sodišča tožnica ni dokazala, da je sporna sredstva res porabila in za kaj. Iz predloženih računov je razvidno le, da sta naslovljena na tožnico, kdaj sta bila izdana in za kakšen denarni znesek. Ne dokazujeta pa, da je tožnica računa res (v celoti) plačala in da ju je plačala sama. To bi lahko tožnica brez težav dokazala s predložitvijo potrdila o plačilu računov ali z izpisom prometa na transakcijskem računu, ki bi izkazoval plačilo izvajalcu storitev oziroma tožničin dvig gotovine v znesku, s katerim bi tožnica lahko plačala posamezen račun.
OZ člen 190, 190/1, 191, 198. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari - neupravičena obogatitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dopustnost izpodbijanja dejanskega stanja - pooblastilo za vodenje in zastopanje - obseg pooblastila - najemna pogodba - pisnost najemne pogodbe - ustna sprememba pisne najemne pogodbe
Če najemna pogodba za uporabo dodatne sobe ni bila sklenjena, drži zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik uporabljal tujo stvar (dodatno sobo) v svojo korist. Zato lahko imetnik (osebno ali zanj pooblaščenec) ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.