ZPP člen 141, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/2.
pravica do izjave in sodelovanja v postopku - kompenzacija - prodajna pogodba - lastništvo traktorja - ugotovitev lastninske pravice - izročitev motornega vozila - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravica do izjave in sodelovanja v postopku je temeljna pravica stranke v postopku, vendar le, če jo stranka izkoristi.
Skladno s 737. členom OZ shranjevalec nima pravice do plačila za svoj trud, razen če je bilo plačilo dogovorjeno, če se shranjevalec ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo ali če je bilo plačilo mogoče pričakovati glede na okoliščine posla.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51. ZSICT člen 45, 45/4.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica do plačila - višina plačila - višina nagrade izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - rast cen - inflacija - sprememba vrednosti točke
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila „možna,“ nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika. Drugačna razlaga 51. člena Pravilnika bi vodila k neenaki obravnavi izvedencev.
nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku - nepravočasna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - prepozna pritožba
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sicer pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zamudil rok za vložitev pritožbe. Vendar je pritrditi pritožbenim navedbam, da sodišče prve stopnje pritožbe ne bi smelo zavreči kot prepozne. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo določbo tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, v skladu s katero lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. To pomeni, da je v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani postopek zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP, po kateri lahko prepozno pritožbo zavrže že sodišče prve stopnje, izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087617
DZ člen 190. OZ člen 197. ZPP člen 8, 212, 353.
plačilo avansa - pogodbena obveznost - dokazna ocena sodišča prve stopnje - pobot - višina dolžnega zneska - obseg preživnine - sporazum o preživnini - odmera NUSZ - stroški ogrevanja - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - procesno trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor
Tako nima prav pritožba, da je toženec dolžan nuditi zgolj najosnovnejša sredstva za otrokovo preživljanje. Slednji namreč zajemajo zraven stroškov prebivanja, hrane, oblačil in obutve tudi stroške izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila ter drugih potreb, vse z namenom zadovoljevanja otrokovih koristi (27. točka obrazložitve).
vlaganje v nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni zahtevek - zastaranje zahtevka
Zaključek sodišča prve stopnje, da je predmetni zahtevek zastaral, je materialno pravno zmoten, saj navedenega denarnega zneska ni mogoče obravnavati kot obligacijskega po takratnem ZOR oz. niti po sedanjem OZ.
Tožnica uveljavlja izplačilo svojega deleža na skupnem premoženju skladu z 59. členom ZZZDR.
Tožnica namreč uveljavlja civilno delitev tega premoženja tako, da ji večinski lastnik izplača delež, ki predstavlja delež na skupnem premoženju. Zgolj zaradi vtoževanja denarnega zneska, ki predstavlja ekvivalent njenega deleža na skupnem premoženju, ki sta ga s tožencem vlagala v premoženje tretje osebe, zahtevek ne izgubi stvarnopravne narave in zaradi tega spor ne postane obligacijski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087013
KOP člen 31. DZ člen 136, 151, 161. ZOsn člen 45, 45/1, 48, 48/1.
šolanje - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepis na drugo šolo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - vpis otroka v osnovno šolo - soglasje staršev
V skladu s pravili iz 151. člena DZ starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen), izvajata oba starša sporazumno, če se ne sporazumeta, pa jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD oz. mediatorji. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.
ZPP člen 76, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-11, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - zavrženje dela tožbe - sposobnosti biti stranka - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - nesklepčnost tožbe - sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - etažni lastniki kot tožniki - nujno sosporništvo na aktivni strani - materialno procesno vodstvo - nakazilo na račun upravnika - delitev stroškov - ključ delitve stroškov
Na aktivni strani ni nujnega sosporništva, saj ima tožeča stranka vselej možnost tiste udeležence, ki so v takšnem materialnem razmerju, da morajo sodelovati v pravdi in se ji ne želijo pridružiti na aktivni strani, zajeti na pasivni strani.
Če bi tožnice pravilno postavile zahtevek, s katerim bi zahtevale plačilo vtoževanega zneska za vse etažne lastnike na račun upravnika, bi bil ta sklepčen do te mere, da bi sodišče lahko v nadaljevanju ugotavljalo višino terjatve.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - zavrnitev predloga - ožji družinski člani - opredelitev nasilja v družini - stopnja konflikta - izkazovanje ogroženosti - ekonomsko nasilje - neizkazanost
Nobenega dvoma ni, da je bilo obnašanje nasprotnega udeleženca nedopustno. To priznava tudi sam. Vendar pa se sodišče prve stopnje pravilno ni omejilo na izolirano vrednotenje reakcije nasprotnega udeleženca in tehtanje teže izrečenih besed obeh udeležencev, temveč je vedenje nasprotnega udeleženca presodilo v luči celotnega dogajanja, tudi siceršnjega odnosa udeležencev. Ob tem je utemeljeno ugotovilo, da sta k dogodku prispevala oba udeleženca. Predlagateljica je to storila s predhodno grdim obnašanjem do nasprotnega udeleženca, ki je posledica nestrinjanja z njegovo partnerko, ter s svojim odzivom na njegovo namero, da priklopi stikalo za toplo vodo, ko mu je zabrusila, naj se tušira z mrzlo vodo in naj izgine v stanovanje. Nasprotni udeleženec je to storil s predhodno zadirčnim vedenjem do predlagateljice, ter s pretirano, žaljivo in nasilno reakcijo na predlagateljičine besede. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dogodek z dne 13. 8. 2024 predstavlja enega od mnogih, običajno sicer manj intenzivnih konfliktov udeležencev, ki so posledica preteklih zamer iz medsebojnega osebnega in poslovnega odnosa. K tem konfliktom prispevata oba, v njih enakovredno sodelujeta oba, očitno pa je vanje vpletena tudi hči oziroma sestra udeležencev.
spor majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov - nakup kurilnega olja - aktivna legitimacija za izterjavo stroškov obratovanja - etažni lastniki kot stranka postopka - udeležba vseh etažnih lastnikov - upravnik - nakazilo na račun upravnika - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - nesklepčnost zahtevka - višina terjatve - ključ delitve stroškov - delitev stroškov med etažnimi lastniki - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - materialno procesno vodstvo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti
Če bi tožniki pravilno postavili zahtevek, s katerim bi zahtevali plačilo vtoževanega zneska za vse etažne lastnike na račun upravnika, bi bil ta sklepčen do te mere, da bi sodišče lahko v nadaljevanju ugotavljalo višino terjatve, to je ali je izkazan ključ delitve ter ali je morebiti utemeljen toženkin pobotni ugovor.
preprečevanje nasilja v družini - pogoji za podaljšanje - izrečeni ukrep - stiki
Nasprotni udeleženec grozečih in žaljivih sporočil o prvi predlagateljici namreč ni pošiljal osebi, glede katere bi lahko utemeljeno pričakoval, da s prvo predlagateljico ni v ničemer povezana in da zato prva predlagateljica zanje ne bo izvedela. Ravno nasprotno, toženec je o prvi predlagateljici komuniciral z osebo, ki je z njo tesno povezana, zato ob dejanskih okoliščinah te zadeve ne drži, da zgolj zato, ker njegova sporočila niso bile neposredno usmerjena nanjo, ne gre za kršitev izrečenih ukrepov, pač pa gre za povsem očitno (čeprav posredno) navezovanje stikov s prvo predlagateljico.
zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - zastopanje po odvetniku
Pritožnik s svojimi ravnanji ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Takšno ogrožanje je posledica hude duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo zadržanje za obdobje dveh tednov, kolikor je potrebno, da bo zaradi uvedbe zdravil akutna psihotična in manična simptomatika izzvenela. Na podlagi izvedenkinih ugotovitev je pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, saj pritožnik uvida v svoje zdravstveno stanje nima. Podan je tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr.
obvestilo o prispeli sodni pošiljki - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - fikcija vročitve - zamudna sodba - procesna jamstva
Institut fikcije vročitve je v slovenskem pravnem redu uveljavljen z namenom zagotavljanja učinkovitosti sodnih postopkov in varstva pravice do sojenja v razumnem roku. Njegov namen ni, da bi se stranko prikrajšalo za pravico do izjave, temveč v preprečitvi zavlačevanja postopkov zaradi neprevzemanja sodnih pisanj.
Institut fikcije vročitve zasleduje legitimen cilj: ravnotežje med pravico posameznika do izjave in interesom učinkovitega sodnega varstva. Ključno je, da zakon predvideva varovalke (dokazovanje nepravilne vročitve, vrnitev v prejšnje stanje), ki preprečujejo kršitve pravice do enakega varstva pravic.
ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 71. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno zdravljenje - ogrožanje življenja in zdravja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - pravica do varstva duševne integritete - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - izboljšanje zdravstvenega stanja
Izvedensko mnenje daje podlago za sklep, da se oseba svojega stanja ne zaveda in da vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V primeru, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr), pa ni izključena možnost predčasnega odpusta.
Skladno z določbo 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V tem primeru mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087423
ZPP člen 314, 314/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 6. ZPotK člen 21, 21/3.
delna sodba - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - opustitev pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ugovor zastaranja - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - načelo dobre vere in poštenja - slaba vera banke - retroaktivnost - novejša sodna praksa - novejša sodna praksa SEU
Toženka se je že med postopkom opredeljevala do drugačne razlage pravne podlage, ki jo je vzpostavila nova sodna praksa. Zato se na neobrazložen odstop od sodne prakse, ki jo je poznala, se do nje opredeljevala, se je o njej tudi sama izjavila, ne more sklicevati. Konkretni primer namreč ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov iz sodne prakse, v katerih je bilo na podlagi ugotovitve o nepoštenosti pogodbenega pogoja zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti ugodeno zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnih poslov.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1.
neupravičena obsodba - pravica do denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - pogojna obsodba - delovna nesreča - izkazana smrt osebe - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - relevantno časovno obdobje - odmera višine odškodnine
538. členu ZKP v prvem odstavku določa, da ima pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen, pozneje pa je bil v zvezi z izrednim pravnim sredstvom novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena.
Zmotno meni pritožba, da tožnikove bolečine niso bile dovolj visoke, da bi mu pripadala odškodnina, ker ni potreboval strokovne pomoči psihiatra oziroma psihologa, saj se tovrstne odškodnine priznavajo glede na osebno dojemanje oškodovanca, kar je sodišče prve stopnje ugotavljalo na podlagi neposrednega zaslišanja tožnika in prič.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - obstoj obnovitvenega razloga - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - ničnost pogodbe o preužitku - poslovna sposobnost zapustnika - psihiatrično izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - skrbnost stranke pri predlaganju dokazov - nedovoljene pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - predlog za prenos krajevne pristojnosti
S predlogom za obnovo postopka ni dopustno uveljavljati napačnosti ugotovitev oziroma pravne presoje (pri čemer je bila izdana sodba tudi že pritožbeno preizkušena), prav tako razloga za obnovo postopka ne more predstavljati nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka in dokazne ocene. Nasprotno stališče bi pretirano ošibilo vrednoto pravnomočnosti in odprlo možnosti za vedno novo preverjanje dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločba, čemur izredna pravna sredstva niso namenjena.
URS člen 14, 137. ZDOdv člen 8, 8/1, 8/2, 12. ZPP člen 151.
ustavno načelo enakosti pred zakonom - zastopanje pred sodišči v RS - Državno odvetništvo - stroški zastopanja - povračilo pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife
Prvi odstavek 8. člena ZDOdv določa, da se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve, kar pomeni, da je podana zakonska podlaga za uporabo Odvetniške tarife tudi za zastopanje Državnega odvetništva. Takšna ureditev ne posega v ustavno načelo enakosti.