skrbništvo nad odraslo osebo - skrbnik - podaljšanje roditeljske pravice - razrešitev skrbnika - skrbniško poročilo - naloge skrbnika
Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.
S tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagateljica postavljena pod skrbništvo, je tudi pravilno razrešilo dosedanjo skrbnico - mati predlagateljice, ki je imela nad predlagateljico podaljšano roditeljsko pravico, saj slednja več ne želi biti skrbnica.
Ker je sodišče prve stopnje mati predlagateljice razrešilo funkcije skrbnice, je slednja, v skladu z 251. členom DZ, dolžna podati letno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje varovanke v upravljanje novo imenovanemu skrbniku.
oprostitev plačila sodne takse - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - sodna poravnava - pridobitev premoženja na podlagi poravnave - izplačilo deleža na skupnem premoženju - zmožnost plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - ogroženost preživljanja prosilca - pravno sredstvo zoper nalog za plačilo sodne takse - nepopolna ugotovitev dejanskih okoliščin
Naknadna obveznost plačila sodne takse je sprejemljiva le ob predpostavki, da se je strankino premoženjsko stanje dejansko spremenilo in ji tudi dejansko omogoča plačilo takse. Zato za uporabo te zakonske določbe ne zadošča zgolj na podlagi izvršilnega naslova pridobljeno premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala stranka plačati, ampak je potrebna še presoja njene zmožnosti za plačilo takse.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - postavitev sodnega izvedenca - predujem za stroške sodnega izvedenca - podaljšanje roka za plačilo predujma - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - naloge izvedenca
Predlagateljica v pritožbi pravzaprav (ponovno) ugovarja postavitvi izvedenke (in s tem povezani določitvi plačila predujma). Zoper sklep o postavitvi sodnega izvedenca ni posebne pritožbe, niti ga ne more predlagateljica izpodbijati v okviru pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka. Udeleženci postopka lahko morebitne napake oziroma pomanjkljivosti pri postavitvi izvedenca in določitvi njegovih nalog uveljavljajo v pripombah zoper izvedensko mnenje ter nazadnje v pritožbi zoper končno odločbo.
Pritožba spregleda, da tožniku ni bila priznana renta v obliki plače, ki bi jo prejemal za plačni razred, v katerega bi bil uvrščen v kolikor bi delal, ampak renta v višini povprečna neto plače za dejavnost javne uprave in obrambe. Ta pa že vključuje tako plače oseb, ki niso oz. so napredovale, zato je pritožba iz razloga, da bi tožnik v tem obdobju napredoval za enega oziroma najverjetneje za dva plačna razreda ter mu tako pripada še 2 x 70,00 EUR, kolikor znaša en plačni razred, neutemeljena, saj je napredovanje že zajeto v povprečni neto plači, ki je podlaga za izračun rente tožniku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00079906
ZNP-1 člen 36, 36/2, 161. ZPP člen 168. ZBPP člen 2, 2/3.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - stroški v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari v solastnini - skupni stroški postopka - stroški izvedenca - sodna poravnava - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - ni navedena pravna podlaga odločitve
Zakonske podlage za predlagano oprostitev stroškov postopka ni. Sodišče lahko v nepravdnem postopku udeleženca oprosti le plačila sodnih taks, ne pa tudi ostalih stroškov postopka.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - delni umik tožbe - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - odločitev o stroških postopka - nagrada za sestavo vloge - nagrada za pripravljalno vlogo - povračilo materialnih stroškov - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - pritožbeni stroški
Po privolitvi toženca v delni umik tožbe je postopek, ki se je obravnaval po pravilih rednega postopka, skladno z drugim odstavkom 449. člena ZPP prešel v spor majhne vrednosti. Šele od tega trenutka dalje so v tej zadevi uporabljiva pravila postopka v sporih majhne vrednosti, s tem pa tudi omejitev števila vlog. Sporna pripravljalna vloga, ki jo je tožnica vložila 15. 7. 2022 (in k vložitvi katere jo je sodišče s pozivom s 5. 7. 2022 izrecno pozvalo), je bila torej prva vloga, ki je bila z njene strani vložena v sporu majhne vrednosti, zaradi česar ni šlo za vlogo iz tretjega odstavka 452. člena ZPP, ki bi bila vezana na okoliščino, da je toženec pred tem podal odgovor na tožbo.
OZ člen 904. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/1.
posredniška pogodba o potovanju - spor majhne vrednosti - odmera odvetniških stroškov - odpoved potovanja - pogodbe o zavarovanju odpovedi potovanja
Posredniška pogodba o potovanju je odplačna zastopniška pogodba. Z njo se posrednik zavezuje, da bo v imenu in na račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo neko potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (904. člen OZ). Čeprav zakon označi obravnavano pogodbo kot posredniško, gre dejansko za zastopniško pogodbo. Zastopnik namreč ne le posreduje med naročnikom (potnikom) in tretjim (izvajalcem storitve), temveč v imenu in na račun naročnika s tretjim sklepa pogodbo.
Edina sprejemljiva in zakonita razlaga je tako lahko le takšna, da ima v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, stranka poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi na voljo še pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini tožba ter na drugi strani pripravljalno vlogo, ki je po vsebini odgovor na tožbo. V osmih dneh lahko na to tožeča stranka v svoji edini pripravljalni vlogi odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. V nadaljnjih osmih dneh pa lahko tožena stranka vloži pripravljalno vlogo s katero lahko odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.
odločitev o pravdnih stroških - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - izpolnitev obveznosti - povod toženca za tožbo
Če toženec med postopkom izpolni uveljavljano terjatev, s tem smiselno pripozna tožbeni zahtevek. Zato mora tožniku, če ta takoj po izpolnitvi umakne tožbo, povrniti pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP). Izjema pa je v primeru, ko toženec ni dal povoda za tožbo (157. člen ZPP). Velja, da je toženec dal povod za tožbo, če je tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo lahko sklepal, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih pravnih interesov.
URS člen 22. ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 120, 120/1, 120/2, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neizkazane navedbe - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - odločanje brez razpisa naroka - pravica do izjave
Določba o obveznosti razpisati narok se nanaša samo na predloge za vrnitev v prejšnje stanje, ki so dopustni. Prepozne in nedovoljene predloge predsednik senata zavrže brez naroka.
OZ člen 40, 83, 87, 111, 884, 897. ZVPot člen 22, 22/4, a57b, a57b/1, a57b/1-3, 57f, 57f/1. ZVPot-1 člen 172, 172/1, 172/1-3.
pogodba o organiziranju potovanja - pogodba o paketnem potovanju - pogodbeni pogoji - odstop od pogodbe - razvezana pogodba - odstopnina (skesnina) - nejasna določila v posebnih primerih - razlaga pogodbenih določil - nagib za sklenitev pogodbe - potrdilo o potovanju - pojasnilna dolžnost - potnik - vsebina splošnih poslovnih pogojev - izpolnjevanje predpisanih pogojev - veljavna potna listina - pravica in dolžnost informiranja - skrbnost dobrega gospodarja
Pritožba sicer pravilno opozarja na določbo 87. člena OZ (in četrti odstavek 22. člena ZVPot), a ta v obravnavanem primeru ni uporabna. Določa namreč, da je v primeru, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Pomembno je, da v obravnavani zadevi nobeno določilo pogodbe ni nejasno, pojasnilno dolžnost glede veljavnosti potnih listin pa je tožena stranka opravila. Zato seveda ni kaj razlagati v korist druge stranke (tožnic).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080002
DZ člen 161, 189.
dokazni standard verjetnosti - začasna odredba v družinskih sporih - preživljanje otroka - ogroženo preživljanje - spremenjene razmere - preživninska obveznost staršev - finančne zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - otrokov standard - dopust - najemnina in stanovanjski stroški - porazdelitev preživninskega bremena - sklenitev sodne poravnave
V posebej utemeljenih primerih DZ določa, da sodišče z začasno odredbo določi začasno preživnino, ki velja do sprejema končne odločitve, in sicer v primerih, ko je ogroženo preživljanje otroka, ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda, na podlagi verjetno izkazanih dejstev.
ZIZ člen 15, 56, 56/1, 56/2, 58, 58/4, 76, 76/2. ZFPPIPP člen 296, 296/2. OZ člen 287, 287/2. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba na nepremičnino - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiv notarski zapis - res iudicata - solidarni porok - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - delno poplačilo - prednostni vrstni red - maksimalna hipoteka - stečaj nad glavnim dolžnikom - vrstni red poplačila terjatev
Niso utemeljene pritožbene navedbe o celotnem poplačilu upnikove terjatve (na podlagi sporne kreditne pogodbe, po kateri se je dolžnik zavezal kot solidarni porok) v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da so imele v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom vse zavarovane upnikove terjatve od preizkusa terjatev dalje enoten status, celoten znesek upnikovih terjatev (1.756,611,55 EUR) torej predstavlja terjatve istega reda. Obrazložilo je tudi, da iz listin ne izhaja, da bi bila terjatev po sporni kreditni pogodbi privilegirana na način, da bi morala biti prednostno poplačana. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da iz izjave stečajne upraviteljice ne izhaja, da je bila terjatev po sporni kreditni pogodbi v celoti poplačana, ampak da je bila v razdelitvi (le) upoštevana. Glede na navedeno dolžnik nima prav, da bi se morala v stečajnem postopku najprej poplačati upnikova terjatev na podlagi sporne kreditne pogodbe, njegovo sklicevanje na drugi odstavek 287. člena OZ v zvezi s tem pa je neutemeljeno.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - ustalitev krajevne pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - hitrost postopka - varstvo pravic
Skladno z drugim odstavkom 18. člena ZNP-1 lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo drugemu sodišču le, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost in če je očitno, da se bo postopek lažje izvedel pred drugim sodiščem, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, to je otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težave v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.
DRUŽINSKO PRAVO - INVALIDI - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00079409
URS člen 8, 14, 23, 25, 52, 53. MKPI člen 1, 1/2, 12, 13, 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Evropska socialna listina (1995) člen 15. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 26. DZ člen 239, 243, 265. ZNP-1 člen 5, 21, 21/1, 22, 25, 27, 57. ZPP člen 188, 188/4.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - več predlagateljev - umik predloga v nepravdnem postopku - ponovna vložitev predloga - udeleženci nepravdnega postopka - materialni udeleženci nepravdnega postopka - prizadetost pravnega interesa - sorodstveno razmerje - družina - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - skrb za družinske člane - invalidnost - pravice invalidov - enakost pred zakonom - dostop do sodnega varstva - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do pravnega sredstva - pravni interes - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Interes osebe, ki v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prijavi udeležbo zaradi nudenja podpore osebi z invalidnostjo, je lahko le pravni interes.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/5, 442, 452, 452/4, 453, 458, 458/1. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Slovenske Konjice (2013) člen 16, 16/1, 146/2, 16/3. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Slovenske Konjice (1996) člen 6, 6/1, 6/1-3, 13, 14.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - plačilo komunalnih storitev - zbiranje komunalnih odpadkov - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
Glede storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo Odlok o komunalni in padavinski vodi in zavrnilo toženčev ugovor o tožničinem neupravičenem zaračunavanju teh storitev, ker je oproščen njihovega plačila, saj je registriran kot kmetijsko gospodarstvo (prvi, drugi in tretji odstavek 16. člena Odlojma o komunalni in padavinski vodi).
Prav tako je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede storitev s komunalnimi odpadki. Uporaba tožničinih storitev je za toženca obvezna, toženec pa je obvezen uporabnik storitev javne službe (3. točka prvega odstavka 6. člena, 13. in 14. člen Odloka o komunalnih odpadkih). Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, si toženec ne more izbirati, ali bo tožničino storitev uporabljal ali ne, saj gre za prisilni predpis, ki v javnem interesu ureja reden in učinkovit odvoz odpadkov. Zato tudi ne more zavračati že izdanih računov z razlogom, da zavrača storitve.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ogrožanje življenja in zdravja - odklanjanje zdravljenja (terapije) - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Nasprotna udeleženka tudi v pritožbi, ki jo je vložila sama, vztraja pri odklanjanju zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnici. Sodišče prve stopnje je z izvedbo dokaza z izvedenko psihiatrične stroke ugotovilo, da je odklanjanje omenjenega zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja nasprotne udeleženke in ni odraz njene prave volje. Zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju. Iz enakega razloga je sodišče omejilo tudi njeno prisotnost pri izvajanju dokazov (64. člen ZDZdr), potem ko je ocenilo, da bi v nasprotnem primeru lahko nastale škodljive posledice z vidika njenega zdravja in zaupnosti. Hkrati je ugotovilo, da nasprotna udeleženka tudi glede na njeno telesno stanje ni bila sposobna sodelovati pri izvajanju dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00079142
SZ-1 člen 111. OZ člen 198. SPZ člen 92. ZST-1 člen 22. ZPP člen 30, 30/1, 41, 41/2, 42.
stanovanjska najemna razmerja - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek na izpraznitev stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - vrnitveni zahtevek - rei vindicatio - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - stvarno pristojno sodišče - korekturna dolžnost sodišča
Tožnika sta za zahtevek na izpraznitev in izročitev premičnine navedla očitno previsoko vrednost spora, saj zahtevata vrnitev oziroma izročitev stanovanja v posest, ki ga toženec uporablja brez pravnega temelja in ne gre za spor o lastninski pravici. Pravilno se je skladno s sodno prakso sodišče prve stopnje oprlo tudi na to, da je interes tožnikov za uspeh v pravdi za izpraznitev nepremičnine, ki jo toženec uporablja brez pravne podlage, mogoče ocenjevati bodisi po prostem preudarku, bodisi ga objektivizirati s primerjavo vrednosti sporov iz najemnih razmerij, in se pri tem sklicevalo na 22. člen ZST-1 in 42. člen ZPP, ki določa, da se, če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina.
začasna ureditev stikov - način izvajanja stikov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - dopustne pritožbene novote
Nasprotni udeleženec se ne strinja z zamenjavo enega osebnega stika s telefonskim stikom z argumentom, da stika nista primerljiva. Z navedenim se je načeloma moč strinjati, ni pa mogoče na osnovi takšne zamenjave enega osebnega stika s telefonskim stikom avtomatično sklepati, da se je s tem vzpostavljeni odnos med otrokom in očetom verjetno porušil.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. DZ člen 65.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - premoženjski režim - obseg zapuščine - nepremičnina - izročilna pogodba - lastništvo nepremičnine - domneva lastninske pravice - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi - zakoniti dedič - verjetnost pravice - manj verjetna pravica dediča - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Tudi premoženjski režim med zakoncema, kot ga določa DZ, ki pozna pogodbeno določeni premoženjski režim in zakonski režim, ne utemeljuje rešitve, za katero se zavzema pritožnica. Pri tehtanju, kateri domnevi dati prednost, ni dvoma, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da dedič, ki zatrjuje, da nepremičnine niso (v celoti) last tistega, ki je kot lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, mora dokazati, da ima močnejšo pravico.
OZ člen 50, 50/2, 87, 87/1, 119, 119/1, 377, 377/1, 569, 569/1, 1019, 1019/3. ZN člen 3, 4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 155, 155/1, 214, 224. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1.
ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - neobstoječa pogodba - vrnitev plačanega zneska - podaljšanje roka za plačilo - sprememba roka zapadlosti v korist dolžnika - pogodbene zamudne obresti - oderuške obresti - subjektivni in objektivni element oderuštva - domneva oderuških obresti - izročitev posojenega zneska - dokazno breme - dokazna vrednost dokazov - celovita dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe - gotovinsko plačilo - dokazni standard - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - sodba presenečenja - pobotni ugovor - terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu - pobotanje judikatne terjatve - javna listina
Pravilno je dokazno izhodišče, da je tožnik, ki je uveljavljal navideznost pogodbe, nosil (materialno) dokazno breme, da je bila pravno poslovna volja zaigrana - da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
Ker gre za terjatev s pravno podlago v neposredno izvršljivem notarskem zapisu (za t. i. judikatno terjatev), se je sodišče z njenim obstojem pravilno ukvarjalo le v obrazložitvi sodbe.