CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079293
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice kot pravni standard - prekomeren hrup - hrup in smrad - zavarovanje z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - škoda na zdravju - dokazovanje pravno odločilnih dejstev
Pritožba ne izpodbija (po oceni pritožbenega sodišča pravilnega) zaključka sodišča prve stopnje, da gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo, v zvezi s katero je treba postopati še posebej restriktivno in ki jo je mogoče izdati le v primeru grožnje nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ne pa tudi v drugih primerih iz drugega odstavka 272. člena, niti v primeru iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo iz razloga, ker tožnika nista uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati nevarnosti nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlog že iz tega razloga ni utemeljen, se z drugimi pogoji za izdajo začasne odredbe, med drugim verjetnostjo obstoja terjatve, niti ni bilo dolžno ukvarjati.
Namen začasnih odredb ni "varovanje sodnega varstva," temveč zavarovanje terjatve, pa tudi slednje ni edini pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe, temveč mora biti izkazana tudi nevarnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
Obe pritožbi grajata odločitev sodišča prve stopnje, ki je s sklepom dovolilo spremembo tožbe, za kar naj ne bi bilo podlage, saj je tožnica primarno spremenila tožbo postavljeno po 255. členu OZ v tožbo po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP, zatem pa v tožbo po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP za kar pa več ni imela podlage, saj se je štelo, da je tožba po 255. členu OZ umaknjena, s tem pa je zamudila rok za izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika. Pregled zadeve pokaže, da je tožnica dejansko postavila zahtevek po 255. členu OZ (t.i. paulijansko tožbo), s katero je uveljavljala, da je prodajna pogodba z dne 20. 8. 2020 brez pravnega učinka do tožnice. S spremembo tožbe je postavila zahtevek po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je tožnico s sklepom z dne 31. 3. 2023 pozvalo k popravi tožbe, v skladu s drugim odstavkom 270. členom ZFPPIPP, čemer je tožnica sledila in postavila zahtevek kateremu je sedaj sodišče prve stopnje v celoti ugodilo. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo ima zato oblikovalni in publicitetni učinek. Zemljiškoknjižno dovolilo tako začne učinkovati ob overitvi.
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. DZ člen 83.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivna nevarnost - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja nevarnosti - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena
Tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ predstavlja zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženca v povezavi z dejstvom, da sta toženca zunajzakonska partnerja.
Tožnica s tožbo zahteva (tudi) ugotovitev solastnine in s tem delitev skupnega premoženja. V takem primeru pa večinska sodna praksa, ki se ji pridružuje tudi pritožbeno sodišče v tej zadevi, stoji na stališču, da je prepoved razpolaganja mogoče omejiti le na določen delež.
enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - odvzem mladoletnega otroka - namestitev v rejniško družino - izvajanje dokazov
Resda z vidika 22. člena URS ni nesprejemljivo, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov. Ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Po presoji višjega sodišča pa je znotraj ocene, koliko dokazov bo sodišče izvedlo, treba upoštevati tudi položaj posameznih udeležencev postopka. Nasprotna udeleženka v postopku ne prereka trditev o svoji duševni bolezni; je torej pripadnica ranljive družbene skupine. Sodišče prve stopnje mora zato, poleg tega, da po uradni dolžnosti pazi na otrokove koristi, toliko bolj pozorno skrbeti tudi, da so ji kot udeleženki postopka spoštovanje njene temeljne pravice, kamor sodi tudi pravica do enakega varstva pravic v postopku. Položaj, ko sodišče sledi le strokovnemu mnenju in listinam CSD, ki je hkrati predlagatelj postopka, ne izvede pa nobenega od dokaznih predlogov nasprotne udeleženke in ji v postopku ne omogoči biti slišana, ustvarja izrazito neravnotežje v obravnavi udeležencev postopka, ki je ustavno nesprejemljivo.
skrbništvo nad odraslo osebo - dolžnosti skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik
Za takšno tesnejše razmerje v obravnavani zadevi ne gre, saj je varovančev skrbnik center za socialno delo, ne pa njegova bližnja oseba. Po naravi stvari v takšnem primeru med njima ne obstaja osebna povezanost. Centru za socialno delo zato ni mogoče naložiti takšne obveznosti, kot jo predstavlja sprejemanje ukrepov za zadovoljevanje varovančevih telesnih in čustvenih potreb, ki jo je določilo prvo sodišče.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ŠOLSTVO
VSL00080201
URS člen 57, 57/1. DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZOFVI člen 9, 9/3. ZOsn člen 4, 5. ZIMPVI člen 13. KOP člen 28. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 2.
začasna odredba - omejitev starševske skrbi - center za socialno delo kot skrbnik - ustavne pravice - dolžnostno ravnanje - obveznost izobraževanja - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - osnovna šola - izbira osnovne šole - interes države - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - ogroženost otroka - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Glede pritožbenega očitka nasprotnih udeležencev o neustavnosti ZOsn, o pomanjkanju pravne podlage za obvezen vpis v osnovno šolo in o pravici staršev do svobodne odločitve glede načina in vrste izobraževanja otrok, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje naslednje. Ustava RS v prvem odstavku 57. člena določa, da je izobraževanje svobodno, v drugem odstavku pa navedeno svoboščino omejuje z obvezo osnovnošolskega izobraževanja in hkrati državi nalaga financiranje tega izobraževanja iz javnih sredstev. Posameznikova osnovna izobrazba namreč služi tudi javni koristi. Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja. V zvezi s tem je stališče zavzelo tudi ESČP in v zadevi Konrad v Nemčija (35504/03) navedlo, da ima država prosti preudarek ("margin of appreciation”) pri normiranju izobraževanja, saj se s tem zasleduje upravičen cilj, ki je v tem, da vsi otroci prejemajo ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti in socializacije. ESČP ob tem pove, da ni le pridobivanje znanja, temveč tudi vključevanje v družbo in prve izkušnje z družbo, eden izmed pomembnih ciljev osnovnošolskega izobraževanja. Zaradi vseh navedenih razlogov je država na svojem območju upravičena določiti najustreznejši način izobraževanja in s tem tudi morebitne zahteve, omejitve in prepovedi, vse z namenom zagotavljanja kvalitetnega izobraževanja otrok, kar je stvar javnega interesa.
Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja.
ZIZ člen 15. ZPP člen 335, 335-4, 343, 343/3, 365, 365-2, 366.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - nedovoljena pritožba - zakoniti zastopnik pravne osebe - podpis pritožnika - podpis pritožbe - podpis pravne osebe - vložitev pritožbe po pooblaščencu v elektronski obliki
Pritožba upnice, poslana po elektronski poti, ki je vsebovala le navedbo A. A., ki ni upničina zakonita zastopnica ali prokuristka, ni popolna, saj ne omogoča presoje, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2-1, 55, 58/4. ZIZ člen 365, 365-2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava - dokazna ocena - plačilo preživnine
Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne trditve, da je preživnino v celoti poravnal. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega dokaznega postopka pravilno in dokazno podprto zaključilo, da dolžnik ni uspel dokazati, da je preživnino za obdobje od julija 2005 do aprila 2006 plačeval upnikovi materi na roke. Sledilo je namreč izpovedbam obeh prič in pojasnilo, da je tudi dolžnikov oče, čiga pričanje je predlagal dolžnik, povedal, da je v obdobju, ko je bil dolžnik v komuni, upnikovi materi nekaj plačeval, vendar se niso nikoli pogovarjali, da bi bila njegova plačila preživnina. Dokazno oceno in dokazni zaključek sodišča prve stopnje kot življenjsko logična in prepričljiva sprejema tudi pritožbeno sodišče in zaključuje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Dolžnik zgolj s ponavljanjem navedb, da je upnikovi materi preživinino plačeval na orke, ne more vzpostaviti dvom v pravilnost dejanskega zaključka sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00080204
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZST-1 člen 1, 1/3, 14.a, 14.a/3. ZPP člen 141.a, 141.a/3, 141.a/7, 343, 343/2, 346, 346/1, 366.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba - fikcija vročitve - potek roka - dejanski prejem pisanja - sodne počitnice / poletno poslovanje - rok za pritožbo
Izpodbijani sklep je bil dolžnikovi pooblaščenki vročen po varni elektronski poti prek informacijskega sistema sodstva (tretji odstavek 141. a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), naslovnik je prejel obvestilo o tej pošiljki s poukom o pravnih posledicah neprevzema v 15 dneh in pošiljke od dneva obvestila o prispeli pošilljki ni prevzel, zato se šteje, da je bila vročitev opravljena v soboto, 6. 7. 2024 (sedmi odstavek 141. a člena ZPP2 v zvezi s 15. členom ZIZ). Nastopila je torej fikcija vročitve. Naslednji dan, torej v nedeljo, 7. 7. 2024 je začel teči pritožbeni rok osem dni (tretji odstavek 9. člena ZIZ). Tek roka je prekinilo poletno poslovanje sodišč (četrti odstvek 82. člena ZS), tako da se je iztekel v petek, 16. 7. 2024 (ob 24.00 uri). Pritožba, ki jo je vložil dolžnik po pooblaščenki 17. 8. 2024 na portal sodstva, je torej prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZPP člen 318, 318/1-3, 451, 452. OZ člen 190, 190/1.
neupravičena pridobitev - sklepčnost tožbe - poraba električne energije - spor majhne vrednosti - napačna uporaba materialnega prava
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožnikove navedbe v tožbi zadoščajo za sklepčnost tožbe. Pritrditi je tožniku, da je tožnik z navedbami v tožbi zadostil svojemu trditvenemu bremenu glede elementov neupravičene pridobitve po prvem odstavku 190. člena OZ, saj je pojasnil svoje prikrajšanje (preplačilo elektrike), ki je nastalo zaradi (vzročna zveza) toženčeve obogatitve (poraba elektrike brez plačila), in navedel tudi, kakšen je ključ delitve električne energije.
ZPP člen 342, 343, 346, 352, 365-2, 366. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 36, 36/1.
pravica do vrnitve sodne takse - vračilo sodne takse - vrnitev sodne takse - zavrženje pritožbe - sodna taksa za postopek - plačilo sodne takse - zavrženje tožbe
Zavrženje pritožbe je sodno dejanje, s katerim se odloči o pritožbi. V primeru zavrženja pritožbe pritožnik nima pravice do vračila sodne takse po 36. členu ZST-1.
DZ člen 157, 157/1, 157/3, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 273a.
začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - stiki med starši in otrokom - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku za varstvo koristi otrok sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoj otroka ali na otrokovem premoženju.
povzročitev škode s kaznivim dejanjem - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - sostorilstvo - odškodninska odgovornost povzročitelja - več povzročiteljev - odgovornost več oseb za isto škodo - vložitev tožbe - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - povzročitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - izostanek stranke z obravnave - neupravičen izostanek - pravočasno uveljavljanje kršitev določb postopka
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da se je zoper tožnika in njegovo ženo vodil en kazenski postopek, kar bi terjalo, da se zoper oba vodi tudi en sam pravdni postopek. Ali bo oba povzročitelja škode tožil z eno tožbo, ali pa vsakega posebej s svojo tožbo, je stvar odločitve oškodovanca. ZPP ne določa, da bi oškodovanec moral zoper več povzročiteljev škode vložiti eno tožbo.
kaduciteta - zapuščina brez dediča - prehod zapuščine na državo - premoženje zapustnika - obstoj premoženja zapustnika - osebni avtomobil - odjava vozila iz prometa - izročitev zapuščine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Pritožbeno sodišče v zvezi z sklepom VSL II Cp 1331/2023 pojasnjuje, da je bilo v navedenem primeru ugotovljeno, da je podana zadostna stopnja verjetnosti, da vozilo še vedno obstaja, saj je bilo v trenutku smrti zapustnika še vedno registrirano. V obravnavanem primeru pa je situacija drugačna - v trenutku smrti in že nekaj mesecev pred tem je bilo vozilo Fiat Panda odjavljeno iz evidence motornih vozil, kar poraja dvom, ali vozilo sploh še obstaja.
ZNP-1 člen 70. ZD člen 142, 142/1. ZST-1 tarifna številka 9111.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - omejitev odgovornosti dedičev - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja
Odgovornost dediča namreč ni odvisna od tega, ali so stroški znani v trenutku zapuščinske obravnave. Omejena je le z vrednostjo podedovanega premoženja.
skupno pripadajoče zemljišče - skupni del stavbe - splošni skupni del - objekt zunanje ureditve - vzpostavitev etažne lastnine
Določbo 23. člena ZVEtL-1, zlasti domnevo iz prvega in drugega odstavka tega člena, je sodišče prve stopnje uporabilo popolnoma pravilno; za zemljiško parcelo se šteje, da gre za pripadajoče zemljišče.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zdravljenje poteka po strokovnih smernicah, vendar zaradi kronificirane bolezni in posledičnega vztrajanja akutnega poslabšanja medikamentozna terapija še ni dala rezultatov, zato je nujno podaljšanje zdravljenja na zaprtem oddelku, saj nasprotni udeleženec zdravljenje odklanja (govori, da je zdrav in da mu v bolnišnici dajejo droge, s čimer misli na zdravila - to je izjavil tudi na razgovoru s sodnico). Tako je evidentno, da ambulantno zdravljenje ne bi bilo uspešno, saj nasprotni udeleženec odklanja diagnostične postopke v bolnišnici, zato je še toliko manj verjetno, da bi sodeloval pri ambulantnem zdravljenju.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - vpis v zemljiško knjigo - predpostavke za vpis - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - potrdilo o vloženi tožbi - listine, ki so podlaga za vpis - navedba listin, ki so podlaga za vpis
ZZK-1 v tretjem odstavku 79. člena zahteva, da se predlogu za zaznambo spora priloži potrdilo sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Potrdilo o vloženi tožbi je podlaga za vpis in mora biti priloženo predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna določitev stikov - neizvrševanje - ogroženost otroka - spremenjenih okoliščin ni
Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ustrezno ovrednotilo okoliščino, da predlagateljica končnega sklepa z dne 27. 12. 2023 ne izvršuje v celoti, ker ne izvaja prevozov mld. otrok v petek popoldan v X. na vikend stike z očetom (nasprotnim udeležencem). Pravilno je pojasnilo, da ta opustitev predlagateljice sicer ni v korist mld. otrok (kot tudi ni v njihovo korist, da se nasprotni udeleženec vsak četrtek ne pripelje na tedenski stik v Y.), vendar ta okoliščina sama po sebi še ne izkazuje ogroženosti mld. otrok, zlasti z ozirom na to, da predlagateljica ne onemogoča stikov z mld. otroci v Y. in da ne brani, da bi nasprotni udeleženec za potrebe vikend stikov mld. otroke prevzemal v Y.
Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da okoliščina, da predlagateljica mld. otrok ne pripelje na vikend stike v X., glede na opisane okoliščine primera ne predstavlja razloga za izdajo začasne odredbe zaradi ogroženosti mld. otrok, temveč razlog za vložitev predloga za izvršbo (končni sklep z dne 27. 12. 2023 namreč predstavlja izvršilni naslov glede stikov), česar pa se je po podatkih spisa nasprotni udeleženec že poslužil, Okrajno sodišče na Ptuju pa je dne 8. 5. 2024 izdalo sklep, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00078724
ZPP člen 3, 3/3, 224, 319. ZN člen 47, 47-3, 47-4. OZ člen 557, 558, 1061, 1061/1-1. ZD člen 117, 117/4.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - obličnost - sklenitev dednega dogovora - nedovoljeno razpolaganje
Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). S sodbo, enako kot s sodno poravnavo sodišče uredi pravna razmerja med strankami. V procesni obliki dednega dogovora (poravnave) so lahko vsebovani različni pravni posli, tudi npr. prodajna pogodba. Ni dvoma, da pritožnice želijo urediti medsebojna sporna razmerja. Namen omejitve, ki velja (tudi) v civilnem procesnem pravu, da razpolaganje z zahtevkom ne sme biti v nasprotju s kogentnimi predpisi ali moralo (tretji odstavek 3. člena ZPP) pa je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči. Za procesna dejanja je zato pomembna opredelitev, ali so določene norme OZ dispozitivne ali kogentne narave, ker je namen tretjega odstavka 3. člena ZPP le v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. Strankam sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni prepovedana. Enako velja za sklenitev sporazuma o odpovedi neuvednem dedovanju.