NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082716
ZNP-1 člen 149, 151. URS člen 22.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - vsebinska identičnost tožbenega predloga in predloga začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nadomestitev soglasja solastnikov - nujen posel rednega upravljanja - nujna vzdrževalna dela na stavbi - načelo kontradiktornosti postopka - ekonomska upravičenost posla - namen postopka - pravice solastnika nepremičnine - dejanska etažna lastnina - skupni del večstanovanjske stavbe
Po 151. členu ZNP-1 je dopustno izdati začasno odredbo, ki se v celoti ujema s predlogom odločitve o glavni stvari, le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Če predlagatelj tega pogoja ne izkaže, sodišče ne sme slediti predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi v takšnem primeru brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez pravice nasprotne stranke, da uveljavlja svoje interese, dejansko ugodilo predlogu za odločitev o glavni stvari.
Ekonomska upravičenost izvedbe del ne more biti kriterij za poseg v pravice nasprotnih udeležencev že z izdajo začasne odredbe. Ta je lahko eden od kriterijev v postopku odločanja o glavni stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082917
ZIZ člen 226, 227, 272, 272/1, 272/2, 273. ZVPot člen 24. URS člen 3a.
predlog za izdajo začasne odredbe - potrošniška kreditna pogodba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - težko nadomestljiva škoda - nesklepčnost trditev - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - sodna praksa SEU - sprememba sodne prakse
Razlaga SEU in sodba C-287/22 je bila razlog za spremembo domače sodne prakse, ki se je že ustalila pri stališču, da je v potrošniških sporih z začasno odredbo mogoče zavarovanje tudi za oblikovalni zahtevek.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za restriktivni pristop pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb v potrošniških sporih.
DZ člen 7, 7/4, 138, 138/4, 141, 141/8, 197. ZNP-1 člen 101, 108. URS člen 54.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba ureditve stikov - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba preživninske obveznosti - bistveno spremenjene razmere - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - rojstvo otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - omejitev starševske skrbi - Društvo za nenasilno komunikacijo - konfliktnost med starši - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Za poseg v s sodno poravnavo dogovorjen režim stikov morajo biti, enako kot za poseg v pravnomočno odločitev sodišča glede stikov, podani posebej utemeljeni razlogi. Izkazana mora biti bistvena sprememba okoliščin, ki so bile podlaga prvotni odločitvi.
To, da se preživninskemu zavezancu rodijo otroci, sicer poveča stroške, a sprememba ni odločilna oziroma ne predstavlja spremembe premoženjskih zmožnosti tedaj, ko so te dovolj dobre oziroma tedaj, ko tudi rojstvo otrok ne poruši vrednostnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. V zadevi II Ips 454/99 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da se starši ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, preživninski zavezanec se mora potruditi, da bo toliko zaslužil, da bo lahko preživljal svoje otroke, saj je to njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije.
ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/1, 6, 27, 27/1, 33, 42, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. OZ člen 10. URS člen 26.
prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - nadaljevanje prekinjenega postopka - izključna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stranska intervencija v pravdi
Če sodišče ni pristojno v primeru, ko bi Republika Slovenija v postopek vstopila kot stranski intervenient (in bi nanjo po določbi 42. člena ZPSVIKOB-1 s pravnomočnostjo sodbe prešla obveznost plačila odškodnine), po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 ne more biti pristojno niti takrat, ko je v zahtevku zajeta kot toženka.
Zatrjevana pravna podlaga se kljub omembi 10. člena OZ in 26. člena Ustave RS nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, zato za razmejevanje med zahtevki ni podlage.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zdravljenje zaradi kontroliranja prejemanja zdravil - način zdravljenja - bolnišnično zdravljenje - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sposobnost sodelovati v postopku
Odločitev sodišča prve stopnje, da se udeležencu omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, temelji na strokovni presoji izvedenke, ki je ocenila, da bi lahko v nasprotnem primeru zanj nastale škodljive posledice (tretji odstavek 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), in sicer bi se udeleženec glede na takratno psihično stanje še dodatno vznemiril, to pa bi njegovo psihično stanje poslabšalo. Njegove pravice in koristi je v postopku dokazovanja zastopal odvetnik. Odvetnik predlogu izvedenke ni nasprotoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082575
OZ člen 257, 257/1, 257/2. ZD člen 133, 133/1, 138, 138/1. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 151.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prepozna vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dedovanju - sklep o dedovanju - prekluzivni rok - subjektivni rok
Rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj ne more biti vezan na dejanje sodišča, pač pa na zadnje dejanje dolžnika samega. Ker je pri odpovedi dedovanju to dejanje eno samo, teče rok za izpodbijanje od tega, in sodišče ni moglo upoštevati kasnejšega trenutka (npr. izdaje sklepa o dedovanju).
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmanjšana zmožnost za delo - omejitve pri delu - športna dejavnost - načelo objektivizacije odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse - način zdravljenja
Sodišče prve stopnje je za vse ugotovljene omejitve tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznalo 8.000 EUR, kar predstavlja 5 mesečnih neto povprečnih plač in se pri tem utemeljeno oprlo na zadevi II Ips 410/2006 in II Ips 811/2007. Pritožnica, ki se sklicuje na zadevo VSL II Cp 1905/2019 in opozarja, da je bilo za podobno poškodbo s podobnimi funkcionalnimi posledicami prisojenih 5.000 EUR, čeprav je bilo potrebno artroskopsko operativno zdravljenje, pri tožniku pa le konzervativno, pri tem prezre, da je v relevantnem času tudi ta znesek predstavljal 5 mesečnih neto povprečnih plač. Poleg tega način zdravljenja za odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni odločilen, bistven je obseg zmanjšanja zmožnosti za delo in športno udejstvovanje.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje
Skrbništvo za odrasle osebe je oblika varstva odraslih oseb, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na zmožnost razsojanja, niso sposobne brez škode zase same poskrbeti za svoje pravice in koristi. Institut je namenjen predvsem za varstvo oseb v primeru trajnejših težav. Postavitev skrbnika je oblika podpore, ki jo te osebe potrebujejo, da bodo lahko dejansko uresničile pravico do odločanja o svojih zadevah. Skrbnikove naloge niso omejene le na nastopanje v pravnih razmerjih in skrbi za premoženje, v ospredju skrbništva je skrb za osebo, da bo ta živela izpolnjeno življenje. Premoženje, ki ga ima oseba, pa je namenjeno predvsem za zagotavljanje blaginje osebe.
finančni leasing - neplačilo obrokov - prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice - splošni petletni zastaralni rok
Pravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da v primeru, ko pogodba o leasingu vsebuje določilo, da lastninska pravica preide na leasingojemalca s plačilom zadnjega obroka ali s plačilom nekega drugega v pogodbi dogovorjenega zneska, ima takšna pogodba značaj prodajne pogodbe (prodaja na obroke in prodaja s pridržkom lastninske pravice).
Le razlaga, ki ponoven tek zastaralnega roka veže na pravnomočnost sklepa o končanju postopka, je tudi ustavno skladna in izpolnjuje zahteve pravice do sodnega varstva iz 23. člena ter pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Namen instituta pretrganja zastaranja je preprečiti, da bi upnikova terjatev, ki je bila uveljavljena pred sodiščem, zastarala zaradi dejavnikov, na katere upnik ne more vplivati, kot so procesna pravila, povezana s sodnimi postopki. To utemeljitev je treba razširiti tudi na obdobje med izdajo odločbe in njeno pravnomočnostjo, vključno s časom, potrebnim za vložitev in obravnavo pravnih sredstev. V nasprotnem primeru bi bil upnik lahko prikrajšan za varstvo svojih pravic pred sodiščem zaradi okoliščin, ki niso nujno v njegovi sferi, in bi bilo ogroženo učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva v sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00084780
OZ člen 10, 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 965. ZPP člen 154, 158, 158/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - deliktna odškodninska odgovornost - obstoj odškodninske odgovornosti - elementi odškodninske odgovornosti - načelo neminem laedere - nedopustno ravnanje - neskrbno ravnanje - malomarno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - predvidljivost negativne posledice - objektivna predvidljivost posledice - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - obseg in trajanje telesnih bolečin - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajnost posledic - primarni in sekundarni strah - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - izvedensko mnenje - upoštevanje odbitne franšize - odločanje o pravdnih stroških - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe - načelo uspeha pravdnih strank - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - odvetniška tarifa
Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov povprečnega človeka (na primer prenašanje manjše količin drv ali urejenost pohodne poti) preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, povzročitelj pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Dogovor o odbitni franšizi je dogovor o lastni udeležbi zavarovanca toženke pri vsakem zavarovalnem primeru. Odbitna franšiza se upošteva od končne odškodnine, za katero sodišče določi, da kot primerna pripada oškodovanki.
Tožnica je po prejemu odgovora na tožbo tožbo delno umaknila. Umik ni bil posledica delne izpolnitve zahtevka. V takšnem primeru se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloči po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu (154. člen ZPP).
skupno premoženje - kredit - uporabnina - zunajzakonska skupnost
Bistvo pritožbe zoper odločitev o višini kreditne obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, ki jo je po razpadu izvenzakonske skupnosti plačal tožnik, je v očitku, da je sodišče zmotno upoštevalo, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083256
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 3a. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 88, 88/1, 270, 270/2, 346, 352, 352/3. ZPotK člen 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341, 353.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - načelo profesionalne skrbnosti - potrošniški kredit - kondikcijski zahtevek - zastaranje kondikcijskega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmožnost preizkusa sodbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - zavrnitev izvedbe dokaza - neprimeren dokaz - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - vsebina pojasnilne dolžnosti - Sodišče Evropske unije (SEU) - odločbe Vrhovnega sodišča - neposredna uporaba direktive - razlaga prava - načelo specialnosti - retroaktivna uporaba predpisa - razlaga direktive - sodba SEU - varstvo potrošnikov - zmotna uporaba materialnega prava - glavni predmet pogodbe - pravni standard - pojem povprečnega potrošnika - odstop od kreditne pogodbe - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti mora biti pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma valutnega razmerja tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila.
URS člen 22. OZ člen 111, 111/1, 111/3, 468, 468/1, 468/1-3, 468/2, 468/3. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - izpolnitev z napakami - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - kondikcija - povračilo škode - neposredna škoda - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - vzročna zveza
Posredna škoda ali škoda zaradi zaupanja predstavlja škodo, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, pravnih in dejanskih, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo izročil prodajalec, nima napak oziroma da bo prodajalec svojo izpolnitev opravil pravilno (brez napake). Ta razpolaganja pa so se zaradi napak stvari izkazala za nepotrebna, nekoristna pa tudi škodljiva. V ta okvir je potrebno umestiti tudi škodo, ki jo tožnika uveljavljata v višini kupnine za kamniti kuhinjski pult (1.781,85 EUR). Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba glede kamnitega kuhinjskega pulta ni bila sklenjena med tožnikoma ter toženko, temveč med tožnikoma ter podjetjem X. d.o.o., ki je sporni kuhinjski pult po plačilu kupnine s strani tožnikov dobavilo in pri tožnikih tudi montiralo v kuhinji, ki jo je dobavila toženka, je pravilen in mu pritrjuje tudi pritožba. Kakšno vlogo je imela toženka pri tem, da je bila prodajna pogodba glede kuhinjskega pulta med tožnikoma in družbo X. d.o.o. sklenjena, pa za odločitev v predmetni zadevi niti ni ključnega pomena. Odgovornost toženke, da tožnikoma povrne škodo, ki je po višini enaka znesku za sporni kuhinjski pult plačane kupnine, ima namreč podlago v odgovornosti toženke za stvarne napake po prodajni pogodbi, s tožnikoma sklenjeni za dobavo in montažo kuhinje, in sicer v določbi drugega odstavka 468. člena OZ.
Pritožba prvostopenjskih zaključkov, da je bil sporni kuhinjski pult izdelan po naročilu in natanko prikrojen dimenzijam kuhinje, ki jo je dobavila toženka po prodajni pogodbi s tožnikoma, ne prereka. Zaključkov prvostopenjske sodbe, da je bil sporni kamniti pult demontiran zgolj, ker je bila potrebna demontaža kuhinje, s čimer je kuhinjski pult kot tak izgubil svojo funkcijo, pa toženka ne zmore omajati. Ne gre prezreti, da v postopku na prvi stopnji ni prerekala navedb tožnikov, da je kuhinjski pult po demontaži kuhinje za njiju neuporaben, tak zaključek pa narekuje tudi logično sklepanje. Po tako izpostavljenem se pokaže, da je škoda, tožnikoma nastala v višini kupnine za sporni kuhinjski pult, v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo (izpolnitev s stvarno napako) toženke po prodajni pogodbi za dobavo kuhinje.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - uspeh s tožbo - ugovor sočasnosti izpolnitve - delni uspeh v pravdi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje iz 5. točke obrazložitve, da sta tako tožnica s svojim zahtevkom, kot tudi toženec z nasprotno tožbo v pretežnem delu v celoti uspela.
ZPP člen 190, 343, 343/1, 343/4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 99.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice
V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
dedovanje - dedna nevrednost - razdedinjenje - vračunanje daril v dedni delež - obstoj vzročne zveze
Kot bistveno sodišče druge stopnje izpostavlja, da mora razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD glede razdedinjenja, vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči oziroma kršitvijo preživninske obveznosti na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči oziroma zaradi opustitve preživninske obveznosti, na drugi strani.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na premičnini - priposestvovanje - priposestvovanje premične stvari - dobroverni lastniški posestnik
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Posledično toženka oziroma njen pokojni mož A. A. lastninske pravice na traktorju ni mogel pridobiti s kupoprodajno pogodbo z dne 27. 7. 2011, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.
URS člen 22. OZ člen 6, 87, 193, 372. ZVPot člen 24, 24/1.
potrošnik - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - škodljive posledice - načelo vestnosti in poštenja - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - aleatornost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - ničnost kreditne pogodbe
Sodišče druge stopnje meni, da razumen in ustrezno poučen potrošnik pri dolgoročnem stanovanjskem kreditu ne bi pristal na pojasnjeno neobičajno, nepredvidljivo veliko valutno tveganje, ki ima lahko zanj izjemno škodljive posledice. Lojalno in pravično poslovanje profesionalno skrbne banke, pričakovano zasleduje interes potrošnika po stabilnem kreditiranju. V bančnem okolju, kjer je upravljanje in omejevanje tveganja, temeljni vidik poslovanja (IV. poglavje Zakona o bančništvu - ZBan-1), potrošnik v skladu z načelom vestnosti in poštenja, pri ključnih odločitvah v življenju glede kreditiranja pomembnih dobrin utemeljeno pričakuje, da bodo tveganja tudi zanj podana v čim manjši meri in kolikor mogoče omejena, ne pa neobičajna in nepredvidljiva. Potrošnik zato utemeljeno pričakuje omejeno alearnost kreditne pogodbe vsaj v delu, ki ni odvisen od njegove kreditne sposobnosti; torej da njegova obveznost odplačila v domači valuti, ne bo enostransko povsem prepuščena denarnemu in valutnemu trgu (tožnika nista bila izpostavljena le neobičajnemu, nepredvidljivemu, zelo velikemu valutnemu tveganju, ampak tudi obrestnemu tveganju zaradi vezanosti na medbančno obrestno mero LIBOR).