postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - regresni zahtevek zavarovalnice do kreditojemalca - pogodba o odobritvi limita - prekoračitev dovoljenega limita - zavarovalni primer - odstop terjatve (cesija) - pogodba sklenjena za določen čas - ugovor pasivne legitimacije - identifikacijski podatki dolžnika - enotna matična številka občana (EMŠO) - podatki iz uradnih evidenc - začasni zastopnik
Odločitev o pasivni (stvarni) legitimaciji toženca je pravilna, saj sta za identifikacijo posameznika ključni prav njegova enotna matična številka občana (EMŠO) in davčna številka. Naslov je bistveno manj pomemben in precej bolj nezanesljiv podatek predvsem zaradi možnosti njegove (večkratne) spremembe. Ključno je, da sta bili tako EMŠO, kot tudi davčna številka toženca (poleg pravilnega naslova v tujini) navedeni v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi. To ne bi bilo mogoče, če se dani podatki ne bi ujemali s podatki iz uradnih zbirk podatkov o državljanih Republike Slovenije.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 8, 243, 360, 360/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - parkirišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - namembnost zemljišča - izvedensko mnenje - prostorski akti - lokacijska informacija - urbanistični red - ugovor javnega dobra - javne površine - družbena lastnina - lastninjenje družbenih nepremičnin - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - bistvene pritožbene navedbe
Namembnost zemljišča mora biti utemeljena kumulativno z urbanističnega in dejanskega vidika.
ZNP-1 člen 170, 170/1, 170/3, 171. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna ureditev meje - označitev meje v naravi - narok na kraju samem - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic v postopku - enakopravnost strank v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skica - elaborat ureditve meje - elaborat kot sestavni del izreka sklepa - nasprotje med izrekom in razlogi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
V sodnem postopku za ureditev meje je treba na naroku na kraju samem določiti mejo in jo označiti s trajnimi mejnimi znamenji. Prelaganje označevanja sodno določene meje na ponovni upravni postopek je nezakonito.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - obveznost plačila sodnih taks - terjatev iz naslova plačila sodne takse - pravica terjati plačilo sodne takse
Drugi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plača nasprotnik te stranke, a to velja le za primere, ko takse oproščena stranka sodne takse ne plača. Če pa se zgodi, da je takse oproščena stranka sodno takso plačala, določbe ni mogoče uporabiti, saj bi sicer lahko prišli v situacijo, ko bi tožnik, ki je bil oproščen plačila, sodno takso plačal, to isto sodno takso pa bi potem lahko terjali še od tožene stranke. Smisel določbe 15. člena ZST-1 ni v tem, da se takse oproščenega tožnika, ki ga je sodišče kljub temu pozvalo, da takso plača in jo je tudi dejansko plačal, kaznuje s tem, da bo ne glede na uspeh v postopku nosil celoten strošek sodne takse, ampak v tem, da država, kljub tožnikovi taksni oprostitvi, dobi plačano sodno takso, pri tem pa se upošteva uspeh v postopku. Zato je treba postopati življenjsko in, v primeru, da je takse oproščena stranka le-to plačala, obravnavati situacijo, kot da ni bilo taksne oprostitve, kot je naredilo tudi sodišče prve stopnje.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - predlagalni postopek - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval niti vseh potrebnih osebnih podatkov o predlagatelju (to so osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, EMŠO in državljanstvo). Prav tako ni vseboval podatkov o njegovih morebitnih družinskih članih. Zato je bil predlagatelj pravilno pozvan k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker predloga do izteka roka za dopolnitev ni dopolnil, je odločitev o zavrženju predloga, pravilna.
ZUreP-3 člen 109, 109/8, 109/9, 207, 216, 216/2. OZ člen 347, 347/1, 378.
predlog za določitev odškodnine - razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dejanska razlastitev - javna korist - protipravnost - kmetijsko zemljišče - odvzem posesti - državne ceste - varovalni pas ceste - sprememba statusa nepremičnine - dejansko stanje ob razlastitvi - kategorizacija cest - rekonstrukcija ceste - geodetska izmera - neprerekana dejstva - vrednost razlaščenih nepremičnin - izvedenec kmetijske stroke - cenitev nepremične - dopolnilni sklep - zakonske zamudne obresti - pravica do denarnega nadomestila - zastaranje - napačna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določilo osmega in devetega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z drugim odstavkom 216. člena ZUreP-3 se za dejanske razlastitve, ki so protipravne, ne uporablja niti smiselno.
Dokazno breme navideznosti darilne pogodbe in tega, da je dejansko šlo za prodajno pogodbo in torej za drugačno pogodbeno voljo pogodbenih strank, je bilo na tožniku. V zvezi s tem so bile za presojo obstoja takega dogovora in za oceno verodostojnosti tožnikove izpovedbe pravno pomembne tudi okoliščine sklepanja zatrjevanega dogovora. Pritožnik se tako neutemeljeno zavzema za stališče, da to, kdaj in v kakšni obliki sta se z zapustnikom dogovorila glede odkupa nepremičnin, ni pomembno. Neutemeljeno je tudi njegovo izpostavljanje neverjetnosti daritve celotnega premoženja s strani zapustnika in plačila zapustnikovih obveznosti s strani tožnika, glede na to, da naj bi imela slab odnos. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, naj bi do poslabšanja odnosa med njima prišlo šele po sklenitvi darilne pogodbe. Za presojo obstoja dogovora o odplačnosti, do katerega naj bi prišlo pred sklenitvijo darilne pogodbe, vsebina njunega odnosa po sklenitvi te pogodbe ni pravno pomembna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088511
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - namen zavarovanja z začasno odredbo - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z zaslišanjem prič - pristranskost priče - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - hujše škodljive posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - sprememba kreditne pogodbe - glavni predmet pogodbe - načelo afirmacije pogodb - ohranitev pogodbe v veljavi - odvračalni učinek - kaznovalna funkcija - prava in neprava retroaktivnost - pravni vir - preplačilo - reverzibilnost začasne odredbe - dajatveni (povračilni) zahtevek - denarno nadomestilo - lojalna razlaga nacionalnega prava
Sporna kreditna pogodba je kredit v tuji valuti. Določilo o tuji valuti kredita predstavlja glavni predmet pogodbe, saj bistveno opredeljuje pogodbene pravice in obveznosti strank. Sprememba valute kredita ne predstavlja odprave nepoštenega pogodbenega pogoja, temveč njegovo nadomestitev z drugim pogodbenim pogojem in s tem spremembo pogodbe. Takšna sprememba ne omogoča vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v kakršnem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogodbenega pogoja ne bi bilo, predvsem pa ne zasleduje odvračalnega učinka. Kot takšna je v nasprotju s cilji Direktive in zato nedopustna. Možnost takšne spremembe ni predvidena niti v 88. členu OZ.
Sankcija ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o zavarovanju denarne terjatve je učinkovita, zagotovljen je njen odvračalni učinek, prav tako pa je tudi sorazmerna. Odvračalni učinek nima kaznovalne narave, njegov namen je vzpostaviti ravnotežje med strankama in odpraviti posledice nepoštenosti. S tem učinkom se želi doseči, da podjetja ne bi imela interesa uporabljati nepoštenih pogojev, ker bi s tem izgubila vsakršno korist, ki bi jo iz njih pridobila.
Sodišče prve stopnje z uporabo stališč novejše sodne prakse ni obšlo prepovedi povratne veljavnosti predpisov, saj je le napolnilo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času, ko sta pravdni stranki sklenili kreditno pogodbo, ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak.
Stališč sodne prakse v zvezi z izdajo ureditvenih začasnih odredb v "običajnih" sporih (sporih brez elementa evropskega prava varstva potrošnikov), o strogi in ozki razlagi pojma težko nadomestljive škode, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, v kateri je treba pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ razlagati lojalno (evroskladno).
SEU je v sodbi C-520/21 že izreklo, da kreditna institucija ne more zahtevati nadomestila, ki presega vračilo kapitala, izplačanega kot izpolnitev pogodbe.
SPZ člen 35. ZIZ člen 272. ZPP člen 212, 213, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - motenje soposesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - posestno varstvo stvarne služnosti - zadnje mirno posestno stanje - sprememba posestnega stanja - opis motilnega ravnanja - ponavljajoče se motilno dejanje - nadaljevano motilno dejanje - obseg posestnega varstva - izključna posest - obstoj stvarne služnosti - služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili - opredelitev vsebine služnosti - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena zavrnitev substanciranega dokaznega predloga - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - prosta presoja dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - postopek za mirno rešitev spora - neuspela pogajanja - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice - dopolnitev dokaznega postopka - prednostna zadeva
Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze in načelna dolžnost sodišča, da te dokaze izvede. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1) nepotreben, ker je dejstvo že dokazano; 2) nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno; 3) popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4) prepozen, pavšalen ali nesubstanciran.
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za zaslišanje priče zavrnilo z obrazložitvijo, da je priča na predhodnem naroku kot lastnik nepremičnine parc. št. 1040/9 in služnostni zavezanec sodelovala pri pogajanjih o mirni rešitvi spora. Takšen razlog ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z zaslišanjem priče. Če je sodišče prve stopnje menilo, da priča ne sme sodelovati na poravnalnem naroku, bi moralo njeno prisotnost preprečiti. Ko tega ni storilo, pa bi moralo pričo zaslišati, nato pa dejstvo, da je sodelovala na naroku in se na njem morda seznanila s kakšno okoliščino, ki je vplivala na njeno izpoved, oceniti skladno z načelom proste presoje dokazov.
OZ člen 134. ZPND člen 1, 3, 5, 19, 19/3, 22, 22/1, 22a.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - podaljšanje veljavnosti ukrepov
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali je mogoče podaljšanje ukrepov po ZPND izreči, če povzročitelj nasilja izrečenih ukrepov ni kršil, kar pomeni, da ni storil novega nasilnega dejanja.
Sodišče druge stopnje izpostavlja, da se ukrepi na podlagi ZPND izrekajo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti (prvi odstavek 22. člena ZPND), zaradi česar so lahko zgolj začasnega (ne pa trajnega) značaja, in sicer lahko trajajo največ 12 mesecev (tretji odstavek 19. člena ZPND). Jezikovna razlaga tretjega odstavka 19. člena ZPND ne dopušča, da bi lahko bila ista nasilna dejanja, kot so bila podlaga za izrek prvotnega ukrepa, tudi podlaga za njegovo podaljšanje, saj je zakonsko besedilo jasno - izrečeni ukrepi lahko trajajo največ 12 mesecev. Enako velja za namensko razlago navedene določbe. Ukrepi po ZPND so začasnega značaja (trajajo 12 mesecev), njihov namen je žrtvi nasilja v hitrem sumarnem postopku čimprej nuditi zaščito pred nasiljem (zato se tudi sporna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja, kot v večini ostalih sodnih postopkov). Ukrepi, ki so bili izrečeni na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena s stopnjo verjetnosti, torej ne morejo trajati v nedogled, četudi tretji odstavek 19. člena ZPND predvideva možnost podaljšanja ukrepov. Če želi žrtev doseči trajnejšo prepoved približevanja in navezovanja stikov, mora poskrbeti za sodno varstvo trajnejše narave, na primer na ta način, da vloži tožbo z zahtevkom za prenehanje kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Takšno možnost ima v bodoče na voljo tudi predlagateljica.
Po mnenju sodišča druge stopnje je pri odločanju o podaljšanju ukrepov po ZPND bistveno, ali so že izrečeni ukrepi zalegli. Že izrečeni ukrepi običajno niso zalegli, če povzročitelj nasilja ponavlja nasilna dejanja oziroma krši že izrečene ukrepe. Zgolj izjemoma, pri čemer se izjeme razlagajo ozko, je mogoče podaljšati že izrečene ukrepe, četudi jih povzročitelj nasilja ni kršil, če je na podlagi okoliščin, ki so nastale po izdaji prvotnega ukrepa, mogoče sklepati, da je žrtev še vedno ogrožena, na primer, če povzročitelj nasilja izraža namen, da se bo žrtvi maščeval in ponovil nasilna dejanja (ponovitvena nevarnost).
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - posestno varstvo soposestnika - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - soposest dela nepremičnine - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje mirno posestno stanje - opis motilnega ravnanja - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - trditvena podlaga - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - poslovna stavba - dokazna ocena - možnost dostopa do prostorov - preprečitev - neznatne ovire
Ekonomski interes je treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic. Pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa zato ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00088490
ZNP-1 člen 42, 101. DZ člen 197,197/1.
nepravdni postopek - sprememba višine preživnine - dvofazni postopek - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe mladoletnega otroka - sposobnosti preživninskega zavezanca
Sprememba teh okoliščin mora biti bistvena, saj vsaka sprememba okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. V skladu z ustaljeno sodno prakso postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah. Sodišče mora v prvi fazi ugotoviti, ali so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile (ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju o spremembi preživnine). Šele če se to potrdi, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine, pri čemer mora tej v drugi fazi ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine (potrebe mld. otroka in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev - staršev) in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - stiki med otrokom in staršema - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - otrokova želja - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - restriktiven pristop - začasna določitev preživnine - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
Za uspešen telesni in duševni razvoj otroka je koristno, da se njegove potrebe, ne le eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice ipd. zagotavljajo kontinuirano. Če se kljub temu, da imata starša zadostne preživninske zmožnosti, ne, je otrok ogrožen.
omejitev starševske skrbi - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - trajanje ukrepa - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - načrt pomoči družini in otroku - pravice in dolžnosti staršev - soglasje staršev
Sodišče je v obravnavani zadevi presojalo, v čem je otrok ogrožen in kateri je najmilejši ukrep za preprečitev oz. odpravo te ogroženosti. Za odvzem starševske skrbi v primerjanih zadevah ni zadostovala pasivnost staršev, ampak je bila odločilna potreba po zagotovitvi stalne skrbi otroku, ki je nobeden od staršev ni zmogel.
ZDZdr člen 38, 38/2, 38/3, 53, 59, 62, 62/1, 62/4.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - privolitev v zdravljenje - sklep o ustavitvi postopka - preklic privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nov postopek - po uradni dolžnosti začet postopek
Iz določil 38. člena ZDZdr jasno izhaja, da v primeru preklica privolitve začne sodišče po uradni dolžnosti nov postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih. Iz podatkov spisa izhaja, da se je to v obravnavani zadevi tudi zgodilo, nov postopek pa se vodi pred istim okrajnim sodiščem pod opravilno številko Pr 1197/2025. Udeleženčeva opredelitev vloge kot pritožbe, v primeru nastopa okoliščin iz drugega in tretjega odstavka 38. člena ZDZdr, tako izhaja iz napačnega razumevanja, da je treba v takšnem primeru sklep o ustavitvi postopka razveljaviti in postopek sprejema ponoviti, ne pa začeti novega.
Po prvem odstavku 38. člena ZDZdr, je treba osebo, ki je privolila v sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, kasneje pa privolitev prekliče in zahteva, da se jo odpusti z zdravljenja v omenjenem oddelku, takoj odpustiti. Če pa zdravnik oceni, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena ZDZdr, osebo kljub preklicu privolitve zadrži na zdravljenju ter jo pouči o razlogih za zadržanje in pravici do odvetnika. Hkrati o zadržanju osebe pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice (drugi odstavek 38. člena ZDZdr). Ta v skladu z 59. členom ZDZdr takoj obvesti pristojno sodišče, ki odloči o zadržanju po postopku za sprejem na zdravljenje v nujnih primerih.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - zavrnitev predloga - psihično nasilje - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo sorazmernosti - stiki otroka s staršem - konfliktnost med starši
V primerih, ko je žrtev nasilja otrok, ukrepi sodišča, določeni v 19. členu ZPND, dopolnjujejo ukrepe, določene v DZ.
Izrek ukrepov po ZPND je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev. Pri odločitvi o izreku in o izbiri ukrepa sodišče vodi in omejuje načelo sorazmernosti.
Zatrjevana ravnanja lahko kažejo na uporabo manj primernih ali neprimernih vzgojnih metod, a zaradi njih otroka nista neposredno ogrožena, sploh pa ne v taki meri, da bi bila utemeljena izključitev vsakršnega stika med očetom in otrokoma.
ZDZdr člen 74, 75, 76, 76/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - socialnovarstveni zavod - upravičeni pritožnik - pogoji za sprejem - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna manjrazvitost - motnja avtističnega spektra - vedenjske motnje - mnenje socialnovarstvenega zavoda - pisna izjava - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - varovani oddelek - časovna omejitev trajanja ukrepov - nezmožnost preizkusa odločbe - preuranjena odločitev - ponovljeni postopek - korist varovanca - druge posebne okoliščine
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o izbiri SVZ, ki naj nasprotnega udeleženca sprejme, kršilo pravila postopka, ko pred odločitvijo ni pridobilo mnenja pritožnika, kot to določa 79. člen ZDZdr. V konkretnem primeru je predlagatelj predlogu sicer priložil mnenja petih SVZ, a to sodišča ne odvezuje, da izbranemu SVZ, v obsegu, kolikor se odločitev nanaša nanj, v postopku zagotovi pravico do izjave. Te sicer ni treba zagotoviti na usten način in zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Ta možnost pa pritožniku ni bila zagotovljena.
Pri ugotovitvi, katera vrsta varovanega oddelka je najprimernejša za namestitev nasprotnega udeleženca in kateri zavod, ki s takim oddelkom razpolaga, bi bil zanj najprimernejši, niso relevantni le podatki o zasedenosti posameznega zavoda, pač pa tudi druge okoliščine (na primer želje in osebne okoliščine osebe, morebitni predlogi najbližjih oseb, pa tudi struktura varovancev v SVZ glede na duševne motnje, za katerimi bolehajo).
Z navedenimi ravnanji je nasprotni udeleženec o predlagateljici razširjal informacije, s katerimi je pri njej povzročil ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in strahu.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088791
ZIKS člen 145, 145/1, 145/3, 145a. ZDen člen 80, 80/3. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 20, 20/1, 37.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - komanditna družba - delež v družbi - cesijska pogodba - relevančna in irelevančna teorija - dednopravna pogodba - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - vrednost odvzetega podjetja
Namen vračanja premoženja po ZIKS in ZDen je poprava krivic obsojencem, zato se premoženje vrača njim ali njihovim dedičem. Ker 145. člen ZIKS določa, da se v primeru, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izročitev premoženja prevzemniku terjatve in ga je vrnilo pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino.
Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.