ZD člen 132. DZ člen 7, 7/2, 136, 136/2, 145, 145/1, 149, 149/2, 157, 171, 171/2, 257, 269, 269/1. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2.
zapuščinski postopek - prehod zapuščine na dediča - zastopanje otroka - varstvo koristi otroka - navzkrižje interesov - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - omejitev starševske skrbi - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - postavitev otroka pod skrbništvo
Kolizijski skrbnik prevzame nalogo otrokovega zakonitega zastopnika v pravdi in na ta način omeji pravico staršev, da zastopajo svojega otroka in uveljavljajo njegove koristi. Njegova postavitev je zato dopustna le, ko otrokovi starši te naloge ne morejo opravljati oz. je ne opravljajo dobro. Nasprotje med interesi starša in otroka je treba razlagati restriktivno. Starši imajo namreč prednost pred vsemi drugimi pri skrbi in odgovornosti za korist otroka (drugi odstavek 7. člena. DZ).
postopek po ZPND - zavrnitev predloga - stiki z mladoletnim otrokom - izvrševanje stikov - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - neizkazane in pavšalne trditve
Golo dejstvo, da nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje, ne zadošča za utemeljitev ekonomskega nasilja. Poleg tega ima predlagateljica za izterjavo neplačane preživnine zoper nasprotnega udeleženca izvršilni naslov in lahko sproži postopek izvršbe za poplačilo neplačanih zneskov preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085457
ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 45, 119.
posojilna pogodba - dokazi in dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - oderuštvo - elementi oderuštva - načelo kontradiktornosti - videokonferenca
Sodišče na predlog stranke za izvedbo dokaza preko videokonference ni vezano. Lahko ga zavrne, če oceni, da je primerneje, da se stranka zasliši na sodišču.
Breme izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke je izključno na stranki. Če stranka predlaga dokaz s svojim zaslišanjem in sodišče sklene, da ga bo izvedlo, je izključno v strankini dispoziciji, ali bo izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo. Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje. Prav tako je sodišče ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP). Lahko pa odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedovati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek 258. člena ZPP), kot je po številnih neuspelih poskusih zaslišanja tožeče stranke odločilo sodišče tudi v obravnavanem primeru. Stranka, ki ne izkoristi možnosti sodelovanja v dokaznem postopku, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati. Dokaz z zaslišanjem tožeče stranke je pravilno zavrnjen.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - spor majhne vrednosti - vloga poslana z navadno poštno pošiljko
V skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP pa se šteje dan oddaje vloge na pošto za dan izročitve sodišče, na katerega je bila naslovljena, le v primeru, če se pošlje po pošti priporočeno.
kolektivna tožba - odškodninski zahtevek - nepoštena poslovna praksa - množično oškodovanje zaradi kršitve pravic - dostop do sodnega varstva - zloraba postopka - procesna legitimacija - certifikacija kolektivne tožbe - odobritev tožbe - pogoji za odobritev - reprezentativnost - finančna sredstva - odvetniško financiranje kolektivne tožbe - ustrezna kadrovska zasedba - ustrezno pravno znanje - prepoznavnost osebe - status oškodovanca - pravice potrošnika - navzkrižje interesov - neodvisnost
Pravno nekonsistentna je razlaga, da ZKolT, ki v 59. členu omogoča financiranje kolektivne tožbe s strani tretje osebe (tudi s strani tretje osebe, ki je odvetnik), kot pogoj reprezentativnosti zahteva obstoj lastnih finančnih sredstev upravičenca, torej sredstev, s katerimi bo upravičenec financiral kolektivno tožbo (tako lastne stroške postopka kot tudi - v primeru neuspeha s tožbo - stroške postopka nasprotne stranke). Če bi izvor sredstev avtomatično izkazoval, da je med tožnikom in financerjem konflikt interesov, oziroma da financer prevzema nadzor nad postopkom, zakon ne bi dopuščal financiranja kolektivne tožbe s strani tretje osebe (odvetnika).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00085510
SPZ člen 18, 18/1, 47, 47/1, 80, 80/1. ZKN člen 16, 16/1, 16/2, 16/5, 16/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
gradnja čez mejo - mejni zid - urejena meja - katastrska meja - izpodbojna zakonska domneva - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - nepravdni postopek - skupna lastnina - poseg v tujo lastnino - lastniki sosednjih nepremičnin
Zakonska domneva iz prvega odstavka 80. člen SPZ, po kateri se domneva, da so mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin, je izpodbojna.
Z določitvijo katastrske meje po sredini spornega zidu, sporni zid nima več pravnega značaja mejnega znamenja in ne predstavlja skupne lastnine lastnikov sosednjih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00085949
OZ člen 190. DZ člen 67. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. ZD člen 142.
poplačilo terjatev upnikom - najem kredita - neupravičena obogatitev - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - obligacijski zahtevek - vrnitev dela plačanega dolga - trditveno in dokazno breme - celovita dokazna ocena
Sporni kredit predstavlja skupno premoženje nekdanjih zunajzakonskih partnerjev (67. člen DZ). Tožnica bi zoper prvega toženca lahko zahtevala tisto, kar je ob poravnavi obveznosti plačala več, kot znaša njen del obveznosti. Za takšen zahtevek pa se mora najprej ugotoviti, kolikšen je delež tožnice in prvega toženca na skupnem premoženju, saj je sama višina terjatve, do katere je tožnica upravičena, odvisna od notranjega razmerja med tožnico in prvim tožencem na skupnem premoženju.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - zakonita dedna pravica - obstoj zunajzakonske skupnosti - spor o dedni pravici - dokazno breme
Odločitev o tem, koga bo sodišče napotilo na pot pravde, ne more biti odvisna zgolj od tega, koliko zakonitih dedičev zatrjevano zunajzakonsko razmerje priznava in koliko ne.
Na pravdo se napoti tistega, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, ne pa tistega, ki zatrjuje, da take pravice ali pravnega razmerja ni. Pravica A. A. je manj verjetna že iz razloga, ker se obstoj zunajzakonske skupnosti v zapuščinskem postopku ne domneva, ampak mora tisti, ki jo zatrjuje, njen obstoj in s tem dedno pravico po zapustniku šele izkazati.
ZVPSBNO člen 1, 1/2, 4, 15, 15/2, 15/2-1, 16, 16/2, 16/3, 19. OZ člen 417. ZPP člen 154, 154/2, 206, 206/4, 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - denarna odškodnina - merila za odločanje - odmera odškodnine - pravica do pravičnega zadoščenja - stečajni postopek - upniki kot oškodovanci - odstop terjatve s pogodbo - ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - stroški postopka - uspeh po temelju in po višini
Terjatev iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je lahko predmet pravnega prometa, če so jo upravičenci že uveljavljali v določenem denarnem znesku v predlogu državnemu odvetništvu za sklenitev poravnave.
Upniki stečajnega postopka so lahko oškodovanci v smislu ZVPSBNO.
Odmera odškodnine po pravilih ZVPSBNO se ne opravi na način, uveljavljen po splošnih pravilih obligacijskega prava, ko se pravična denarna odškodnina za ugotovljeno škodo zmanjša za sorazmeren del oškodovančevega prispevka k njenemu nastanku in nato naloži v plačilo oškodovalcu v idealnem deležu (ali drugače povedano: sodišče sprva ločeno opravi presojo o prispevku obeh strank po temelju obveznosti in nato naloži v plačilo sorazmeren del pravične odškodnine za utrpelo škodo), temveč se določi neposredno s tehtanjem vseh zakonskih meril.
razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - dokazovanje z izvedencem - normalen tek stvari - nadpolovična verjetnost - nedokazanost škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - metoda izračuna - izguba zaslužka med zdravljenjem - zmanjšanje delovne zmožnosti - ugotavljanje hipotetičnega dejstva - invalidnost - razjasnjevalna dolžnost
Tožnik, odkar (bo) opravlja(l) dejavnost kot invalid III. kategorije, ne opravlja več zgolj dela polaganja talnih oblog, pri katerem je zaradi nesreče omejen na le 4 ure dnevno, temveč v presežku nad 4 urami nadzira, organizira in vodi delo, ki ga zanj opravijo pomočniki. Pri tem se mu dohodek v dolgem obdobju 10 let po nesreči ni zmanjšal, temveč celo povečal. Da bi kljub temu utrpel izgubo zaslužka, ker bi se njegovo poslovanje povečalo še bolj, če bi lahko več kot 4 ure opravljal delo polaganja talnih oblog, tožnik ni uspel utemeljiti. Okoliščin - tj., katera so tista napredovanja, ki bi jih kot podjetnik še dosegel, a mu jih preprečuje delovna omejitev pri polaganju - ni niti konkretizirano zatrjeval, še manj jih je nadpolovično verjetno izkazal.
Teza tožnika, da sme sodišče na izvedenčevo pobudo izvesti le tiste dodatne dokaze, ki jih je stranka predlagala že pred tem, ni smiselna in ne izhaja iz sodne prakse. T. i. razjasnjevalna dolžnost izvedenca je predpisana prav zato, ker utegne šele strokovni pogled izvedenca pokazati, da je treba za izpolnitev njegove naloge dognati še kaj, česar stranki prej upravičeno nista vedeli, ker takšnega strokovnega uvida nimata.
Sodišče prve stopnje je prav odmerilo razmerje med učinkovitostjo sodnega varstva in pravico tožnika do izjavljanja pri dokazovanju z izvedencem v tem 13 let trajajočem postopku, ko na zadnjem naroku, na katerem je bila izvedenka ustno zaslišana, tožniku ni podelilo dodatnega roka za "dodatne pripombe" na ustno podano mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00085382
ZMZPP člen 48, 58, 58/2, 63, 63/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 359, 365-2, 366.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - pristojnost sodišča RS - spor z mednarodnim elementom - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje ugovora - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom
Za odločanje o tožbenem zahtevku je podana pristojnost slovenskega sodišča, saj gre v obravnavani zadevi za spor o plačilu obveznosti, ki se nanašajo na uporabo storitev izvajalca gospodarske javne službe, tožnica ima sedež v ..., toženkino nepremično premoženje, iz katerega bo mogoče izvršiti sodbo (v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku), pa je prav tako na območju sodišča prve stopnje (drugi odstavek 58. člena ZMZPP).
Toženec ni ravnal tako, kot se je od njega v dani situaciji pričakovalo. Čeprav je glede na potek škodnega dogodka težko verjeti, da ni opazil trka, pa bi se tudi glede na ugotovljene okoliščine kot poklicni voznik moral in mogel zavedati, da je njegovo (malomarno) nedopustno ravnanje sposobno povzročiti prometno nesrečo in se po koncu prehitevanja prepričati ali in kakšne posledice je imela njegova nevarna vožnja (neopravičeno neprepoznavanje nedopustnosti dejanja in morebitnih posledic je izenačeno s položajem, ko se povzročitelj teh okoliščin zaveda). Ker jih je imela, bi moral ustaviti svoje vozilo in posredovati zahtevane podatke. Toženčevo ravnanje pred, med in po koncu prehitevanja ni bilo skladno z zahtevano skrbnostjo.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - stiki pod nadzorom
Na podlagi ugotovitev o preteklem nasilju je podana verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, in preprečitvi tega so namenjeni ukrepi po ZPND.
Del sklepa sodišča prve stopnje - da izrečena prepoved približevanja na manj kot 300 m ne velja za čas in kraj predaje mladoletnih otrok na stik - služi izključno temu, da si odločbe sodišč iz dveh različnih postopkov ne bi nasprotovale na način, da bi izvrševanje pravic in obveznosti po eni odločbi lahko avtomatično pomenilo kršitev druge sodne odločbe.
Glede na naveden potek izvršilnega postopka (predlagana preložitev ogleda in odlog izvršbe, odobren odlog izvršbe in ustavitev izvršilnega postopka) je cenilec stroškovnik pravočasno predložil, saj je utemeljeno pričakoval, da bo ogled in cenitev (naloženo izvedensko delo) opravil. Cenilec se je tako šele s prejemom sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka seznanil, da mu postavljene naloge (ogled in cenitev nepremičnin) ne bo treba do konca opraviti in je šele takrat lahko priglasil stroške, ki so mu do takrat že nastali v zvezi z naloženo nalogo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085663
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 50, 50/2. ZZK člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - stvarna služnost - služnost v javno korist - gospodarska javna infrastruktura - ugotovitev služnostne pravice - obseg in vsebina stvarne služnosti - prostorske meje služnosti - opis vsebine služnosti - pravni standard natančnega opisa - določnost - skica - nejasnost - nedoločen in nejasen izrek - izrek v nasprotju z obrazložitvijo - nezmožnost preizkusa odločbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba - dejanska raba objekta - lastninjenje nepremičnin - družbena lastnina - pravica uporabe - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice - nedopusten predmet pogodbe - razpolaganje s skupnim delom stavbe
Stališče sodne prakse je, da je treba v primeru opisa prostorskih meja služnosti 19. člen ZZK-1 in standard natančnega opisa dosledno spoštovati. V primeru, ko gre za trajno infrastrukturo (kot so vodi gospodarske javne infrastrukture), je treba natančno določiti (vsaj) potek njene trase. Torej na katerem delu parcele ta poteka (zlasti v primerih, kot je obravnavani, ko so parcele precej večje od predvidenih tras služnosti) in v kakšni izmeri. Zgolj sklicevanje na priloženo skico (katastra gospodarske javne infrastrukture) standarda natančnega opisa ne more nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085580
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage - sodna praksa SEU - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji odločbo SEU C-287/22, s katero je to podalo razlago Direktive 93/13 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode. Glede na razlago sodbe C-287/22 pomeni uresničitev polnega učinka meritorne odločbe le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo. Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno in ki že sam po sebi vključuje različne negativne posledice na premoženjskem in nepremoženjskem področju, ob lojalni razlagi ustreza pravnemu standardu težko nadomestljive škode.
delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - rok za izplačilo - materialni zakonski rok - odlog delitve solastne stvari - nepodaljšljiv rok
Skladno s sodno prakso je delitev mogoče odložiti, kadar je podan močnejši interes enega solastnika, da se stvar ne razdeli, ob nadaljnji predpostavki, da so objektivne ali subjektivne okoliščine prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem. Tako ni mogoče upoštevati okoliščin, za katere ni verjetno, da se bodo kmalu oziroma v treh letih spremenile tako, da bo interes stranke bolj upošteven ali varovan. Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec od začetka nepravdnega postopka nekatere hipoteke že uspel izbrisati, ne izkazuje prehodnosti ovir za kreditiranje, s tem, da v pritožbi navaja, da nekatere hipoteke še niso ugasnile.
stroškovna odločitev - odločitev o stroških postopka v sodbi - popravni sklep - očitna računska napaka - potrebni pravdni stroški - ddv od nagrade pooblaščenca - obračun DDV - odvetnik kot davčni zavezanec
Sodišče prve stopnje je skupni seštevek vseh priznanih stroškov odmerilo na 1.110 EUR, kar predstavlja le seštevek priznanih odvetniških točk za opravljene storitve, brez upoštevanja materialnih stroškov in DDV, ki so bili toženki tudi priznani. Sodišče prve stopnje je zato za popravo očitne računske napake utemeljeno izdalo popravni sklep po 328. členu ZPP. Ne drži pritožbeno stališče, da gre za vsebinsko spremembo, ki je s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti. Prav tako ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
DDV je del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT in ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF
Ob lojalni razlagi, kot jo nalaga sodba SEU C-287/22, pogoje za izdajo začasne odredbe z odložitvijo plačevanja obrokov predstavljajo a) verjetnost obstoja terjatve na ničnost pogodbe ali vsaj, da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov in b) kadar je le z odložitvijo mogoče zagotoviti polni učinek odločbe o ničnosti nepoštenih pogojev.