delni umik tožbe - odločanje po sodniku posamezniku - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - višina sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - napoved pritožbe - vrednost spornega predmeta - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe - obseg plačila takse za pravna sredstva
V petem odstavku 18. člena ZST-1 je določeno, da če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. To določilo pride v poštev v primeru, ko je že ob nastanku taksne obveznosti brez dvoma ugotovljeno, da bo s pravnim sredstvom odločitev izpodbijana le delno.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine
V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi je v primeru, ko je v nekem postopku že bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, o ponovnem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse dopustno odločati le, če so od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu nastopile spremenjene okoliščine.
enako varstvo pravic - pravica do izjave - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pogoji in rok za ugovor - vročitev ugovora upniku v odgovor - izostanek odgovora na ugovor - sklep o ugovoru
Pri ravnanju strank v postopku se pričakuje in zahteva neka povprečna in osnovna skrbnost. To pa vključuje tudi, da stranke sodne pošiljke pregledajo in se na morebitne pozive tudi odzovejo. Ravno temu so namenjena tudi opozorila na sodnih pozivih. Upnik sam priznava, da je bil v sodni pošiljki tudi poziv sodišča z dne 14. 7. 2022 za odgovor na ugovor tretjega z ustreznim opozorilom na posledice, hkrati pa navaja, da je bila pošiljka obsežna in da je zato ob prejemu ni v celoti pregledal. Povprečno skrbno ravnanje stranke v takem primeru vključuje pričakovanje, da bo stranka sodno pošiljko odprla, pregledala in prebrala ter potem tudi ustrezno reagirala. Nikakor ni mogoče slediti pritožbi, da je bila zaradi obsežnosti listinske dokumentacije, ki mu je bila poslana, upniku odvzeta pravica do izjave. To ne drži – upnika je namreč sodišče pozvalo, da odgovori na ugovor in ga tudi opozorilo, kako bo postopalo, če na ugovor ne bo odgovoril. Da upnik ni pregledal dokumentacije, pa ni v sferi sodišča, ampak je bila takšna njegova odločitev, ki ne more predstavljati opravičljivega razloga za to, da upnik v zakonskem roku ni odgovoril na ugovor tretjega in da je to storil šele hkrati z obravnavano pritožbo.
Iz sklepa Ustavnega sodišča RS, Up-522/09, na katerega se sklicuje pritožnik, res izhaja, da se pogoj (ne)krivde za zamudo roka ali naroka presoja po subjektivnih okoliščinah zamudnika in da je zato treba ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in šele nato presoditi, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.
Glede na konkretno ugotovljene okoliščine tega primera (glede na okoliščine zamudnika, kot tudi upoštevaje okoliščine vročanja sodne pošiljke) je vzrok za zamudo (nevložitev) ugovora v sferi pritožnika. Iz ravnanja upnika izhaja, da ne gre za prava neuko stranko, ki v sodnih postopkih nastopa sam, brez pooblaščenca in v njih vlaga obrazložena pisanja. Od takšne stranke se pričakuje skrbno ravnanje pri pregledu sodne pošiljke, na ta način pa bi upnik že ob vročitvi sodne pošiljke gotovo opazil poziv na odgovor na ugovor tretjega in ne šele takrat, ko mu je bil vročen sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru tretjega. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Po nobenem kriteriju ravnanja upnika ni mogoče šteti za naključje, ki se mu je pripetilo, prav tako pa (iz že pojasnjenega razloga) ni mogoče šteti, da vzroka ni upnik zakrivil sam. Opravičljivo zamudo mora povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvidevati niti preprečiti, tak dogodek pa mora biti tudi nepričakovan, kar pomeni nenaden in nepredvidljiv.
URS člen 14, 22. ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 239, 266, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZPP člen 8, 155, 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba - postopek izdaje začasne odredbe - vrste začasnih odredb - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - stroški postopka zavarovanja - stroški odgovora na pritožbo - trditveno breme - pomanjkljivosti zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - dokazna ocena - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom
V primerih, ko gre za t.i. ureditvene začasne odredbe, so predpostavke (zakonski dejanski stan), ki morajo biti podane najprej določene v prvem odst. 272. člena ZIZ (terjatev); nato mora biti podana ena izmed alternativno navedenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odst. 272. člena ZIZ ter še predpostavka reverzibilnosti (vrnitev v prejšnje stanje - Up-275/97). Sodišče zato ne more izdati regulacijske začasne odredbe, če v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi za toženca ne bo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja.
Obdolžencu bi bilo mogoče očitati zahtevani krivdni odnos direktnega naklepa le v primeru, če bi vztrajal pri ohranjanju družbe na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Kot pravilno ugotavlja prvo sodišče pa je takoj, ko je uvidel, da družba več ne bo mogla poslovati, pričel z aktivnostmi za prenehanje njenega poslovanja.
OZ člen 190, 240, 247, 250. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1, 57/5, 58. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5.
pogodbena kazen - pogodbeno razmerje - neupravičen odjem električne energije - distribucijska pogodba - najemno razmerje - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - neomejena odškodninska odgovornost - odgovornost najemodajalca - ekskulpacija odgovornosti - razbremenitev pogodbene odškodninske odgovornosti
Sodišče soglaša s stališčem iz VSL sodbe II Cp 507/2019 z dne 21.10.2019, da ima zahtevek iz petega odstavka 57. člena Splošnih pogojev naravo pogodbene kazni (247. člen OZ), saj se v takem primeru višina zahtevka ne določi glede na škodo, ki je tožniku (oškodovancu) nastala, temveč pod pogoji, določenimi v 58. členu Splošnih pogojev. V 58. členu Splošnih pogojev je namreč določen način ocenitve količin električne energije in obračunske moči neupravičenega odjema v primerih, ko ni mogoče zanesljivo ugotoviti količine porabljene električne energije (za tak primer je tudi šlo v predmetni zadevi). V skladu z 250. členom OZ upnik ni upravičen zahtevati pogodbene kazni, če za kršitev pogodbe dolžnik ne odgovarja.
V nasprotju s standardi pojasnilne dolžnosti je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila izdelava izračunov za hipotetični padec domače valute zgolj formalnost, ki ne bi prispevala k večjemu ali drugačnemu zavedanju tožnikov o lastnostih tega kredita, oziroma da bi si lahko ta izračun napravila sama. To velja tudi za navedbo, da pri tej pogodbi ni šlo za zapleten finančni produkt, ki bi terjal kakšno posebno, bolj poglobljeno razlago.
Pomembno je, da sta bila tožnika izpostavljena tečajnemu tveganju, ki bi lahko imelo zanju hude (eksistencialne in socialne) posledice, obstoj tega tveganja pa je bil toženki znan oziroma bi ji moral biti znan. Toženka bi morala narediti vse, da bi tožnika, obravnavana kot povprečna potrošnika, to tveganje dejansko razumela in bi lahko ocenila konkretne ekonomske posledice takega pogoja za njune finančne obveznosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izvedba del - asignacija (nakazilo) - asignacijska pogodba - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - kršitev načela konktradiktornosti - narok v sporih majhne vrednosti - dolžina paricijskega roka
Sodišče prve stopnje je odločilno pravno dejstvo, da je bil med pravdnima strankama najprej sklenjen primarni dogovor o izvedbi del, razvidnih iz vtoževanega računa (A17), nato pa še dodatni dogovor o izvedbi del, ki so bila plačana z asignacijo, oprlo na elektronsko komunikacijo med pravdnima strankama. Iz te elektronske dokumentacije (povzete v 2. točki te obrazložitve) pa drugačen dejanski zaključek, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje, ni mogoč. Le v primeru, če bi toženka že med postopkom pred sodiščem prve stopnje zatrjevala in dokazala, da predložena elektronska komunikacija iz takega ali drugačnega razloga ne drži ali ne more more držati, bi bil utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker predlaganih prič toženke ni zaslišalo.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 3. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-10, 522/1-14.
izročitev tujca - izvršitev kazni zapora - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - sojenje v nenavzočnosti - pritožbena seja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da država prosilka v izročitveni dokumentaciji ni predložila listine, ki bi potrjevala dejansko obveščenost tujca A. A. o pritožbeni seji, sodišče druge stopnje na podlagi obrazložitve citirane sodbe ugotavlja, da je bil na pritožbeni seji navzoč tujčev zagovornik odvetnik B. B., ki je potrdil, da je bil tujec o seji senata ustno obveščen in ker se nahaja v tujini je predlagal, da se seja opravi v njegovi nenavzočnosti. S tem pa je izpolnjen pogoj iz 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, saj je bil tujcu čas in kraj postopka sporočen po njegovem zagovorniku B. B. Ker je zagovornik tujca o pritožbeni seji obvestil ustno, v izročitveni dokumentaciji potrdila o vročitvi pisnega obvestila o pritožbeni seji tujcu niti ne more biti, saj ne obstaja.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - namestitev otroka v krizni center - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev ugovora - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - namestitev otroka v rejniško družino - dovoljenost ugovora - možnost izjave - ugovor kot pritožba - pravni pouk - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izjemen ukrep - nujni primeri
V skladu z določbo 273.b člena ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, ni dovoljen ugovor zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Udeleženci so pred izdajo izpodbijanega sklepa imeli možnost, da se izrečejo o razmerju, ki ga sklep ureja, zato je pritožbeno sodišče vlogo, naslovljeno kot pritožbo in ugovor, obravnavalo enotno kot pritožbo. Pravilen pa je tudi pravni pouk, ki napotuje na vložitev pritožbe v roku osmih dni od prejema pisnega odpravka sklepa.
Sodišče je pravilno uporabilo določbo 161. člena DZ. Ta zapoveduje izdajo začasne odredbe (že) v primerih verjetne izkazanosti otrokove ogroženosti. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oz. verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Začasna odredba je izjemno sredstvo in sodišče jo izda (le) v nujnih primerih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059940
SPZ člen 48, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - zapadlost denarne terjatve - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - povračilo vlaganj v nepremičnino - verzijski zahtevek - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka - zapadlost zahtevka - zastaranje verzijskega zahtevka - izguba posesti vlagatelja
Drugi odstavek 79. člena DZ glede ugotavljanja vlaganj zakoncev v času njune zakonske zveze v nepremičnino jasno napotuje na uporabo predpisov s področja stvarnega prava. Zato je sodišče izhodišče za svojo odločitev pravilno našlo v določbi 48. člena SPZ. Ta ureja izboljšavo tuje nepremičnine. Graditeljem priznava zahtevek za povrnitev vrednosti vlaganj. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je v tretjem odstavku 48. člena SPZ določeno, da začne zastaralni rok teči od dneva, ko graditelj izgubi posest nepremičnine. To pomeni, da do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca ne pride že z zaključkom vlaganj v tujo nepremičnino, ampak šele z izgubo njene posesti.
Tožnica nepremičnino še vedno uporablja. Zato ne more uspeti s pritožbenimi zatrjevanji, da nad njo nima posesti in da izvršuje le imetništvo.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3, 148, 148/2, 148/3, 236. ZUP člen 185, 185/1. ZSV člen 86.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja - privilegirana priča - izpovedba privilegirane priče - odpoved pričanju - izjava privilegirane priče - posredna priča - zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oškodovanke - kazenska ovadba kot dokaz - izločitev kazenske ovadbe
Zahteva po izločitvi dokaza se nanaša tudi na primere, ko je kasnejša privilegirana priča dala izjavo o storilcu in kaznivem dejanju v nekem drugem postopku (upravnem, disciplinskem, …) kjer se je (1) razčiščevala ista problematika (o storilcu in dejanju) in (2) kjer je kasnejša privilegirana priča menila, da mora govoriti resnico. Če so privilegirane priče drugim osebam (npr. sosedu ali prijatelju, lahko pa tudi uradni osebi, socialnemu delavcu, zdravniku ali uradniku v državnem organu) izpovedovale po svoji svobodni volji, izven postopkov, ki so se vodili zaradi razčiščevanja ravnanja obdolženca, bo sodišče lahko takšno posredno pričo zaslišalo o tem, kar jim je kasnejša privilegirana priča povedala. Odločilno je, da je šlo za spontan pogovor, v katerem je privilegirana priča sicer povedala o nečem, vendar ne ker bi menila, da je dolžna izpovedati.
Določba drugega odstavka 83. člena ZKP se ne nanaša na ovadbo oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče po 148. členu ZKP in se je zato iz spisa ne izloča.
Sodišče ni odpravljalo napake pri oblikovanju volje, ni dopolnjevalo razlogov ali nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, temveč je zgolj saniralo pomoten izpad navedbe sodišča pri sicer povsem določno identificirani sodni odločbi.
regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop - materialno procesno vodstvo - izročitev dokumentacije
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena le na nujne in ustavno upravičene primere. Pojma grozeče nasilje in težko nadomestljiva škoda je treba razlagati omejevalno, kar ima za posledico strožjo zahtevo glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja.
Ker je sklep o začasni odredbi, s katerim je bila začasno določena preživnina, pravnomočen, ga je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet.
Sodobna sodna praksa oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari ali dejavnosti, ki same po sebi, manj pa glede na določene okoliščine, pomenijo povečano nevarnost.
Mokra in spolzka keramična tla ne predstavljajo nevarne stvari. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla), postane nevarna zaradi določenih okoliščin (mokra in spolzka tla), je treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za nastop teh okoliščin.
Madež ni bil opazen, zato toženkinim zaposlenim ni mogoče očitati, da ga niso predhodno zaznali in pobrisali. Prav tako pritožnica z izseki izpovedi prič ne more izpodbiti dokazne ocene o ustrezni organizaciji čistilne službe.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti
Če je sodišče prve stopnje pri podaljšanju pripora upoštevalo tudi okoliščino, ki v obravnavani zadevi niti ni ključna, da je obdolženka še v drugem kazenskem postopku za istovrstno kaznivo dejanje, to ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti, kot trdi pritožnik, saj s standardom verjetnosti, ki velja za utemeljen sum, sodišče presoja tudi ostala v zvezi z odreditvijo ali podaljšanjem pripora pravno pomembna dejstva.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - postopek v sporu majhne vrednosti - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prekluzivni rok za vložitev vloge
Rok 8 dni za odgovor na vlogo tožeče stranke je zakonsko določen rok iz 452. člena ZPP, zato gre za nepodaljšljivi rok in ga ni mogoče primerjati z rokom, ki ga določi sodišče za popravo tožbe in zanj ne veljajo določbe 110. člena ZPP.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - hitrost postopka zavarovanja - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino
Takrat, ko sodišče odloča o ugovoru, po tistem, ko se je na ugotovitve o otrokovi verjetni ogroženosti že odzvalo z izdajo začasne odredbe, ni več razloga za takšno hitenje. Stališče sodišča prve stopnje, da hitrost postopka z začasno odredbo še v tej fazi opravičuje neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala pritožnica, torej ni pravilno.
V situaciji, ko v vsem dosedanjem času trajanja ukrepov ni bilo mogoče vzpostaviti niti stikov med njo in sinom, petnajstletnik pa jih kategorično zavrača (tem ugotovitvam pritožnica v ničemer ne nasprotuje), si že iz razlogov na otrokovi strani ni mogoče zamišljati, da sodišče ukrepov za varstvo koristi otroka ne bi (začasno) podaljšalo.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja prejšnjim članom agrarne skupnosti - plačilo odškodnine dedičem članov agrarnih skupnosti - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - statut - ničnost določb - pravice člana društva - odklonitev sprejema v članstvo - pravni interes kot procesna predpostavka - ugotovitveni zahtevek - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - pravno varstvo - dedič - zapuščinski postopek - pričakovana lastninska pravica
Tožnica ima zaradi zapuščinskega postopka pravni interes, da se ugotovi, ali sta bila toženca pravilno in skladno z zakonskimi določbami včlanjena v agrarno skupnost. Nima pa pravnega interesa, da postavi samostojen ugotovitveni zahtevek za ugotovitev ničnosti določbe statuta, ker ima na voljo močnejše pravno sredstvo, tj. oblikovalni in dajatveni zahtevek.
Osnovni namen agrarne skupnosti je povezan z upravljanjem premoženja in ne vezanost na konkretnega člana. Člani agrarne skupnosti se lahko spremenijo glede na upravičenost do premoženjskih pravic. Ena izmed takih okoliščin pa je tudi dedovanje.
Čeprav je pri ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti sodelovala le tožničina mati oz. tožnica in ne tudi toženca ali njuni pravni predniki, bi tožnica mogla in morala vedeti, da bo lahko pridobila vrnjeno premoženje šele po izvedenem zapuščinskem postopku.