S takšnim, z ničemer podkrepljenim opozorilom, pa pritožnica ni zadostila zahtevi po razumljivosti obtožnega predloga do te mere, da bi bil ta skladen z določbo prvega odstavka 434. člena ZKP. Posledično je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom, dosledno sledeč določbi tretjega odstavka 76. člena ZKP, izpostavljeni obtožni predlog zavrglo ter sprejeto odločitev ustrezno obrazložilo.
OZ člen 335, 335/3, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 369, 369/1, 369/5. ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 101, 101-3, 133a, 137, 141.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zastaralni roki - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - občasne terjatve - nedovoljena pritožba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pretrganje zastaranja - ni pravnega interesa za pritožbo - zakonske omejitve izvršbe
Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi v zvezi z zastaranjem navedla: "Sklepu o izvršbi je priložena sodba z opravilno številko Opr. št. P 519/2003, ki je postala pravnomočna 8. 7. 2009 in izvršljiva 14. 9. 2009. Predlog za izvršbo je vložen 20. 12. 2021 in dopolnjen dne 13. 1. 2022. Iz navedenih listin izhaja, da je upnik A. A. predlagal izvršbo po poteku desetih let od pravnomočnosti sodne odločbe, rok za predlaganje izterjave je zastaral zato predlagam pristojnemu sodišču, da Sklep o izvršbi razveljavi." Iz takšne vsebine ugovora po presoji sodišča druge stopnje izhaja, da dolžnica ugovor zastaranja uveljavlja glede celotne terjatve, ki ji je bila v plačilo naložena s sodbo P 519/2003, torej tako glede zastaranja glavnice kot tudi glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti. Dejstva, da se je dolžnica izrecno sklicevala na potek desetletnega zastaralnega roka, ki ustreza roku iz prvega odstavka 356. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ni mogoče interpretirati tako, da dolžnica uveljavlja zgolj zastaranje terjatve iz naslova glavnice, katere zastaranje se presoja po tej določbi, ne pa tudi zastaranja terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavnice, katerih zastaranje se presoja po določbi drugega odstavka 356. člena OZ. Vprašanje, kakšna je dolžina relevantnega zastaralnega roka in katere določbe je treba uporabiti za presojo zastaranja, je vprašanje uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče uporabiti ustrezno upoštevaje relevantna dejstva, ki jih zatrjujejo stranke, pri čemer pa sodišče na pravno podlago, ki jo navedejo stranke, ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
S sklepom o izvršbi In 1483/2009 je bila dovoljena zgolj izvršba (med drugim tudi) za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 7.504,20 EUR, ki so bile dolžnici s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru P 519/2003 z dne 15. 5. 2008 v plačilo naložene za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega paricijskega roka do plačila. Odločbe, s katero je bilo odločeno o dolžničini obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov v višini 7.504,20 EUR in ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov za izterjavo teh obresti, tako ne predstavlja sklep o izvršbi In 1483/2009, ampak sodba P 519/2003. Ker so zakonske zamudne obresti od zneska 7.504,20 EUR v plačilo zapadle šele v obdobju po izdaji navedene sodbe, celotne prisojene obresti predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočne sodne odločbe in ki zapadejo v bodoče, zanje pa v celoti velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ v zvezi z drugim odstavkom 356. člena OZ.
delitev skupnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela stališče, da mora solastnik oziroma skupni lastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati tudi, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker tega nasprotna udeleženka ni dokazala, je sprejeta odločitev o civilni delitvi pravno pravilna. V takšnem primeru, ko fizična delitev ni mogoča, za prevzem te stvari pa je zainteresirana le nasprotna udeleženka, ki pa finančnih sredstev za izplačilo po petem in šestem odstavku 70. člena SPZ nima, pride v poštev le civilna delitev stvari.
Nasprotna udeleženka se ne more uspešno upirati civilni delitvi niti s sklicevanjem na njen in sinov stanovanjski problem in pravico do primernega stanovanja, njen večji delež in s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na obravnavanem stanovanju. Predmet delitve nasprotni udeleženki ni bil odvzet, odločeno je le, da bo namesto deleža v naravi prejela njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi). S pridobljenim zneskom od prodaje si bo lahko kupila drugo nepremičnino oziroma sredstva uporabila za zagotovitev ustreznega bivališča zase in mladoletnega otroka. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru glede na vse okoliščine primera najprimernejša rešitev civilna delitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00059179
ZPP člen 224, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave - hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - izpraznitev stanovanja
Vročevalec na vročilnici ni zaznamoval, da bi bilo s predalčnikom karkoli narobe oziroma da bi bil ta neuporaben. Ker je vročilnica javna listina, se šteje, da so dejstva, ki so v njej navedena, resnična (224. člen ZPP). Toženec je tisti, ki mora trditi in dokazati, da je bila vročitev napačno opravljena. S trditvami o tem, da je s ključem mogoče odpreti več predalčnikov, pa pravilnosti vročitve toženec ne more izpodbiti. Toženec je namreč tisti, ki je dolžan zagotoviti ustreznost predalčnika, kar vključuje tudi to, da mora biti njegova vsebina dostopna samo njemu. Toženec pa je glede na lastne trditve ravnal neskrbno in kljub vedenju o zatrjevani možnosti, da nekdo razpolaga s ključem, ki odpira tudi njegov predalčnik, ni poskrbel, da nekdo drug ne more dostopati do vsebine njegovega predalčnika. Zato se na pomanjkljivosti predalčnika ne more uspešno sklicevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00063618
KZ-1 člen 57, 57/3, 211, 211/1. ZKP člen 17, 18, 18/1, 105, 105/2, 344. OZ člen 131, 131/1, 165, 299, 299/1.
kaznivo dejanje goljufije - modifikacija obtožnega akta - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov
Državni tožilec lahko prosto razpolaga z obtožbo, pri čemer v skladu z ustaljeno sodno prakso ni potrebno, da bi se na glavni obravnavi pokazala nova dejstva, na podlagi katerih bo državni tožilec spremenil obtožbo, ampak zadostuje že njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje. Pomeni, da sme obtožbo spremeniti glede na svojo presojo dejanskega stanja, neodvisno od tega, ali se v zadevi pojavijo novi dokazi ali ne. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se zahteva po konkretizaciji zakonskih znakov nanaša na objektivne elemente kaznivega dejanja, medtem ko o subjektivnih elementih sodišče sklepa na podlagi objektivnih očitkov, torej tistih znakov kaznivega dejanja, ki so razvidni navzven, kar pa spada v obrazložitev sodbe. Kaj pomeni očitek "dejansko poslovodeča oseba", tudi Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo in zavzelo stališče, da gre za osebo oziroma storilca kaznivega dejanja, ki v družbi dejansko vodi posle, ne glede na njegov status v njej in s tem de facto izvršuje vlogo poslovodnega organa družbe. Sodbe ni mogoče brati selektivno, temveč je treba njeno pravilnost ocenjevati medsebojno povezano glede na vse izvedene dokaze in sprejeto dokazno oceno, torej kot povezano celoto. Ob sklicevanju na pravno podlago prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je sicer že z izrekom obsodilne sodbe obdolžencema potrjen obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, kot podlage za ugoditev premoženjskopravnemu zahtevku. Ratio in ekonomičnost te odločitve v kazenskem postopku je nenazadnje utemeljena tudi upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odškodninska obveznost za povrnitev premoženjske škode se namreč šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ).
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev iz drugega sodnega postopka - bistvena sprememba tržne vrednosti
V obravnavani zadevi je upnik z vlogo, vloženo 22. 3. 2021, predlagal, da sodišče v predmetnem postopku uporabi cenitveno poročilo, ki je bilo izdelano v izvršilnem postopku VL 129981/2017. Na poziv sodišča, ali se dolžnica z upnikovim predlogom strinja, je dolžnica odgovorila z vlogo z dne 14. 4. 2021 in navedla, da se s cenitvijo strinja, hkrati pa navedla, da v predmetni zadevi dolguje le še znesek 201,57 EUR in stroške postopka ter predlagala obročno plačilo dolga v obravnavani zadevi. Po delnem poplačilu dolga je sodišče nato dolžnico z dopisom z dne 7. 9. 2021 ponovno pozvalo, naj v roku 8 dni sporoči, ali se z uporabo navedene cenitve strinja, dolžnica pa na dopis ni odgovorila.
Glede na opisano so bili tudi po mnenju sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji, da sodišče tržno vrednost dolžničine nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve iz zadeve VL 129981/2017, ki v trenutku, ko je upnik podal predlog za njeno uporabo, ni bila starejša od dveh let in katere uporabi v postopku dolžnica vse do vložitve obravnavane pritožbe ni nasprotovala oziroma je z njo izrecno soglašala.
oglaševanje - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - protipravno ravnanje - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja - vznemirjanje lastninske pravice
SPZ v 99. členu predvideva tožbo, v kateri je varovan lastnik pred omejevanjem njegove pravice (negatorna tožba). Njegova pravica je stvarnopravna oziroma absolutna. Toženec se brani z obligacijsko pravico oziroma pogodbo, katero je sklenil z lastnikom panojev. Vendar spregleda, da je tožeča stranka temu lastniku pogodbo odpovedala in torej tožena stranka ve, da trži in zaračunava oglasni prostor na zemljišču tožnika proti njegovi volji in dovoljenju. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, da takšno ravnanje pomeni vznemirjanje po 99. členu SPZ.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastninska pravica na nepremičnini
Ob neprerekanih trditvah tožnikov glede začetka izvrševanja posesti s strani tožnikovih pravnih prednikov in načina izvrševanja posesti, povzetih zgoraj (zaradi česar teh dejstev glede na določbo prvega odstavka 214. člena ZPP sodišču prve stopnje niti ni bilo potrebno ugotavljati), iz katerih nedvomno izhaja, da so bili pravni predniki tožnikov ves čas prepričani, da so lastniki sporne nepremičnine, ter ob upoštevanju, da toženec ni niti zatrjeval, da pravni predniki tožnikov niso bili dobroverni (podal ni niti nobenih trditev, da je bil pravnim prednikom tožnikov s strani pravnih prednikov toženca dan povod za dvom o obstoju njihove dobrovernosti) in torej tudi glede njih ni uspel izpodbiti dobre vere, je ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da sta bila tudi tožnika dobroverna, o čemer so podani razlogi še v nadaljevanju, moč zaključiti, da so bili izpolnjeni pogoji o izrednem priposestvovanju po ZTLR, saj je skupaj z vštetjem časa, ko so imeli predmetno parcelo v posesti pravni predniki tožnikov, pa do 31. 12. 2002 zagotovo preteklo več kot 20 let.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059210
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZZK-1 člen 73.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba začasne odredbe v zemljiški knjigi - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - izrek denarne kazni
V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja.
Izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - obstoj milejšega ukrepa - nujnost in sorazmernost ukrepa
Na podlagi izvedenih dokazov, zlasti mnenja izvedenke ter izpovedi same osebe, je sodišče med drugim ugotovilo, da oseba svoje ravnanje usmerja pod vplivom psihotičnih doživljanj in zato tudi nevtralna ravnanja ljudi, ki ji želijo pomagati, razume kot zanjo ogrožujoča, kar ima za posledico avto ali heteroagresivno ravnanje. Oseba zelo jasno govori o načrtu za izvedbo samomora (spuščanje plina po cevi v avto), zelo odločna je, da bo to storila, kakor tudi o možnosti uporabe agresije proti drugim osebam, ki naj bi jo ogrožale ali jo izigrale. Navedenih dejanskih ugotovitev pridržana oseba ne izpodbija. Le pavšalno navaja, da svojega življenja ali zdravja ter življenja in zdravja drugih ljudi ne ogroža, prav tako ni povzročala in ne bo povzročala nobene škode ter trdi, da je ogrožanje, ki se navaja v izpodbijanem sklepu, le hipotetično, a so navedbe ob ugotovljenem in neizpodbijanem dejanskem stanju neutemeljene. Trditev, da oseba ne povzroča škode, pa, ker zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ni relevantna, sodišče pa na ta pogoj svoje odločitve tudi ni oprlo.
Glede na s strani izvedenke ugotovljeno zdravstveno stanje osebe, ki ima neopredeljeno psihozo, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj ter do svojega duševnega stanja in potrebe po zdravljenju ni sposobna zavzeti ustrezne kritičnosti, oseba trenutno aktivnega in odgovornega sodelovanja ni sposobna. Navedba, da zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in sorazmerno (da bi bilo torej ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči – z zdravljenjem na odprtem oddelku, nadzorovano obravnavo) so tako neutemeljene. Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je namreč potrebno aktivno sodelovanje.
ZVKSES člen 18, 19, 19/2, 19/3, 19/3-6, 20, 20/5, 25, 25/4. OZ člen 478, 638, 639.
prodaja stanovanja - jamčevanje za stvarne napake - pravice potrošnika
Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje glede pravice tožnice do odstopa od pogodbe. Pojasniti je, da peti odstavek 20. člena ZVKSES kupcu nudi takojšnje odstopno upravičenje (brez predhodnega grajanja napak) v primeru, ko ima nepremičnina takšno napako, ki znatno ovira njeno normalno uporabo.
ZKP člen 16, 16/2, 16/3, 94, 371, 371/2, 402, 402/3.
plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja - razveljavitev sklepa - kršitev pravice do enakega varstva pravic - seznanitev z dejstvi in okoliščinami
Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pritožničinimi opozorili, da je sodišče prve stopnje napadeni sklep izdalo po predlogu oškodovankinih pooblaščencev, s katerim je ni seznanilo. Strinjalo se je tudi, da se pritožnica tedaj o utemeljenosti predloga ni mogla izjaviti z navajanjem dejstev in dokazov ter da je bila v primerjavi z oškodovankinimi pooblaščenci kot nasprotno stranjo v neenakem položaju.
URS člen 14, 50, 51.. ZZVZZ člen 63, 65.. ZPacP člen 2, 2-11.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 158, 158/1, 254.. ZZDej člen 38.
obvezno zdravstveno zavarovanje - izdaja receptov za osebno rabo zdravnika - zasebnik
Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.
prevzem dolga - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - Republika Slovenija
Določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR je materialnopravne narave. Tudi upnik je upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Kako upravičenec, izbrisani družbenik ali upnik, procesno uveljavlja pravico do povračila svoje škode na podlagi ZOKIPOSR, pa določata 7. in 8. člen zakona.
Nenazadnje se izpodbija sklep o nagradi in stroških izvedenca, pri čemer toženka ne uveljavlja očitkov, da karkoli od odmerjenega ni bilo opravljeno. Izraža le lastno in neutemeljeno dokazno kritiko izvedenskega dela oziroma mnenje o neznanju in nestrokovnosti angažiranega izvedenca. Nestrinjanju oziroma nezadovoljstvu z opravljenim delom izvedenca ni mogoče slediti na način, za katerega se zavzema pritožnica, to je, da naj se mu ne prizna nagrade in stroškov za opravljeno delo.
Vročilnica je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060269
KZ-1 člen 20, 48.a, 48.a/1, 49, 49/2, 45.a, 50, 50-2, 51, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - namen kaznovanja - nevarnost in teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - izgon tujca - pravica do spoštovanja družinskega življenja
S trditvijo, da je okoliščina nevarnosti, ko so bili tujci, ki jih je tempore criminis prevažal obdolženi v prtljažnem prostoru oziroma na tleh potniške kabine, izkazana zgolj kot gola domneva in ni potrjena z realnimi in konkretnimi okoliščinami nevarnosti ter izpostavljanju, da do posledice za življenje in zdravje ilegalnih prebežnikov še ni prišlo, pritožnik pod videzom kršitve kazenskega zakona ponuja lastno dokazno oceno, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZSICT člen 23, 23/5, 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/5. ZPP člen 249.
stroški izvedenca - stroški hrambe - hramba izvedeniških mnenj sodnega izvedenca - dolžnost sporočanja podatkov - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - plačilo nagrade za opravljeno delo
Ker gre pri stroških hrambe izvedenskih mnenj za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oziroma strank.
Fikcija vročitve nastopi že zadnji dan petnajstdnevnega roka ne glede na to, kdaj je vročevalec po preteku tega roka pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.