ZKP člen 16, 16/2, 16/3, 94, 371, 371/2, 402, 402/3.
plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja - razveljavitev sklepa - kršitev pravice do enakega varstva pravic - seznanitev z dejstvi in okoliščinami
Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pritožničinimi opozorili, da je sodišče prve stopnje napadeni sklep izdalo po predlogu oškodovankinih pooblaščencev, s katerim je ni seznanilo. Strinjalo se je tudi, da se pritožnica tedaj o utemeljenosti predloga ni mogla izjaviti z navajanjem dejstev in dokazov ter da je bila v primerjavi z oškodovankinimi pooblaščenci kot nasprotno stranjo v neenakem položaju.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna socialna pomoč - elementi odškodninske odgovornosti - dokazno breme - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - pogoji za pobot - primeri, ko je pobot izključen - namerna povzročitev škode
Odločitev ni v nasprotju s stališčem sodne prakse, da se denarna socialna pomoč upošteva kot merilo za ugotovitev premoženjskega prikrajšanja. To namreč pomeni le, da višina denarne socialne pomoči v relevantnem obdobju služi kot merilo za ugotovitev višine škode, se pravi plače, ki bi jo prejemal, če bi bil zaposlen, ne pa tudi, da tožniku ni treba dokazati vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in škodo.
Tožnik ob izbrisu ni izgubil zaposlitve, za kasnejše obdobje pa ni izkazal nikakršnih prizadevanj, da bi si zaposlitev našel, niti ni izkazal okoliščin, ki bi mu to preprečevale. Doživljanje prikrajšanja zaradi otežene dostopnosti na trg dela je sodišče upoštevalo v okviru nepremoženjske škode, ta okoliščina pa sama po sebi ne zadostuje za sklepanje o pretežni verjetnosti, da je bila nezaposlenost posledica izbrisa.
Iz narave toženkinega nedopustnega dejanja, ki je posledica zakonske ureditve, veljavne za vnaprej poimensko nedoločeno skupino ljudi, izhaja, da ni bil njen namen izogniti se plačilu odškodnine.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja
Oškodovanec kot tožilec ni predložil dokazov, ki bi podprli utemeljenost očitkov obdolženki o lažnem oziroma goljufivem zatrjevanju in prikazovanju dejstev v času izposoje denarja. Predloženi dokazi potrjujejo zgolj obstoj upniško-dolžniškega razmerja med oškodovancem kot tožilcem in obdolženko.
ZD člen 133, 203. ZPP člen 105, 105/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 12, 16, 18.
dedovanje - dedna izjava - odpoved dedovanju - vloga stranke - po elektronski pošti oddana vloga - podpis vložnika - vlaganje vlog v elektronski obliki - elektronska vloga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (133. člen ZD). V primeru, ko sodišče zapuščinske obravnave ne opravi (203. člen ZD), se po ustaljeni sodni praksi določbo 133. člena ZD razlaga tako, da mora dedič podati izjavo najpozneje do izdaje sklepa o dedovanju.
Pritožnik je poslal izjavo o odpovedi dedovanja po običajni (komercialni) elektronski pošti, kar glede na zgoraj navedene določbe ne pomeni veljavne vložitve vloge v elektronski obliki. Poleg tega v zapuščinskem postopku trenutno (še) ni možno elektronsko vlaganje in vročanje. Zato njegova vloga, poslana po navadni elektronski pošti, ne more biti upoštevna.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 21, 21/1. ZD člen 210.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pristojnost slovenskega sodišča - evropsko potrdilo o dedovanju - javna listina - sklep o dedovanju - dedna pravica zunajzakonskega partnerja
Potrdilo, na katerega se sklicuje pritožba, nima lastnosti evropskega potrdila o dedovanju. Zato tudi nima lastnosti sklepa o dedovanju, in je tudi potrebno izvesti zapuščinski postopek v Sloveniji.
Potrdilo o dedovanju, ki ga je izdal organ v Švici, v Sloveniji ne more imeti večje dokazne moči, kot bi ga imelo v državi, ki je to potrdilo izdala, in ne more imeti učinka, ki ga niti v Švici nima in velja z izrecnim pridržkom ničnostne tožbe, dediščinske tožbe in morebitnih tožb na ugotovitev obstoja ali neobstoja statusa dediča. To pomeni, da ni pravne ovire, da sodišče v Sloveniji v zapuščinskem postopku ne bi razširilo kroga dedičev po pokojni z zunajzakonskim partnerjem, če bo v pravdi dokazal, da je bil njen zunajzakonski partner in kot tak zakonit dedič v smislu določila ZD.
odškodninska odgovornost - zavarovanje odgovornosti - pravična denarna odškodnina - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zamuda
Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno uporabilo merila iz 179. in 182. člena OZ, in sicer načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca.
določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - reševanje predhodnega vprašanja - manj verjetna pravica - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - skupni deli stavbe - izključna lastnina - spor o dejstvih - interes strank za ureditev razmerja
Lastninska pripadnost delov stavbe je predhodno vprašanje za ureditev medsebojnih razmerij.
Podatki iz uradnih evidenc, ki temeljijo na etažnem načrtu iz elaborata, ne nudijo podlage trditvam predlagateljice, da so sporni prostori skupni del stavbe. Sledeč pogodbi, ki se izrecno opira na elaborat, je verjetneje, da so prostori, ki niso zajeti v etažnem načrtu, ostali v lasti nasprotne udeleženke.
odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo - novinarski prispevek - neresnična navedba - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - izdajatelj medija - odgovornost delodajalca za delavca - odgovornost novinarja - neposredna odgovornost delavca - namenoma povzročena škoda
Za vsebino programa, ki ga razširja medij, je po zakonu odgovoren njegov izdajatelj. Za objavljene vsebine zato odgovarja izdajatelj medija in ne njegov lastnik, četudi slednji vpliva na izdajatelja medija. Gre za posebno zakonsko ureditev.
Ne glede na navedeno pa tudi za neposredno odgovornost novinarja analogno veljajo pravila, ki jih določa OZ tako za odgovornost delodajalca za delo delavca kot tudi za neposredno odgovornost delavca v takem primeru. Izdajatelj je tisti, ki mu pripadajo koristi iz opravljenega dela in je primarno odgovoren. Novinar opravlja delo zanj in je v razmerju do izdajatelja medija (oziroma odgovornega urednika) v podrejenem položaju. Oškodovanec lahko neposredno od novinarja, ki je pripravil sporni prispevek, zahteva povrnitev škode le, če je bila povzročena namenoma.
odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca - zimska služba - sneg - čiščenje snega - padec na ledu - posipanje proti poledici - skrbnost oškodovanca
Vsakemu vozniku mora biti jasno, da je že zaradi odstranjevanja snega z njegovega vozila potrebno biti pri hoji znotraj boksa, kjer je zelo malo prostora od enega do drugega vozila, pozoren na tla ob vozilu, ker se tam nahaja sneg, ki ga odstranjujejo z vozil.
začasna odredba o stikih - izvajanje stikov - sprememba sporazuma o stikih - ureditev stikov otroka s staršem
Starša sta do sedaj sporazum o izvajanju stikov ob četrtkih lahko dosegla, zato v določilih DZ in ZIZ ni podlage, da sodišče uredi stike z začasno odredbo ob četrtkih v nasprotju s konsenzom, ki sta ga dosegla starša.
Upnik lahko predlaga le zavarovanje tiste (nedenarne) terjatve, ki jo bo zoper dolžnika uveljavljal v pravdnem postopku. To pomeni, da ne more zahtevati zavarovanje nečesa, česar ne bo zahteval v tožbi zoper dolžnika. Že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da predlagana začasna odredba v 3. točki predloga ne varuje nobenega zahtevka iz tožbe, saj je usmerjena proti zakonitemu zastopniku druge toženke, zoper katerega tožnika ne uveljavljata nobenega zahtevka.
Sodna praksa je v zvezi z verjetnim izkazom terjatve zavzela stališče, da vložitev tožbe sama po sebi ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve, pač pa sodišče obstoj terjatve presoja na podlagi navedb in dokazov tožeče stranke. V zvezi z nevarnostjo, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena ni dovolj zatrjevanje možnosti nastanka hipotetične nevarnosti, ki se lahko zgodi. Čeprav zadošča že verjeten izkaz nastanka same posledice (nevarnosti za bodočo izterjavo), pa morajo biti te okoliščine dejanske in konkretne, tožeča stranka pa jih mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZPP člen 414.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - onemogočanje stikov z očetom - pravica do stikov otroka s starši - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - dovoljene pritožbene novote
Za izrek denarne kazni zadošča ugotovitev, da je mati onemogočila (vsaj) en stik.
Mati je pred sodiščem prve stopnje le pavšalno zatrjevala domnevno očetovo neprimernost (in tudi v pritožbi ne konkretizira nobenega domnevno nasilnega dogodka), če je menila, da je ogrožena otrokova korist, bi morala predlagati spremembo režima stikov, česar pa ni storila. Nasprotna udeleženka ne more samovoljno in v nasprotju z začasno odredbo odločati, ali je stik za otroka primeren ali ne.
V postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki lahko stranke navajajo pritožbene novote (414. člen ZPP), vendar predmet izpodbijanega sklepa ni odločanje o pravicah in koristih otroka, temveč o pravicah in dolžnostih matere (izvršitev začasne odredbe), zanjo pa dobrota iz 414. člena ZPP ne velja.
izvrševanje pripora - obiskovanje pripornika - vpliv na postopek
Po prvem odstavku 213.b člena ZKP lahko sicer priprtega obdolženca z dovoljenjem preiskovalnega sodnika oziroma predsednika senata po vložitvi obtožnice, pod nadzorom in v mejah hišnega reda obiskujejo bližnji sorodniki, na obdolženčevo zahtevo pa tudi zdravnik in drugi, vendar sme preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata prepovedati posamezne obiske, če bi zaradi tega lahko nastala škoda za postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00059639
URS člen 22. ZPP člen 5. ZNP-1 člen 5, 167, 167/1. SPZ člen 44, 44/1. ZCes-1 člen 3, 12, 13, 14. ZZKat člen 11, 12, 13. ZEN člen 27, 27/1, 27/2.
pravica do učinkovite izjave v postopku - javno dobro - pravica do uporabe - ureditev meje
V zvezi z izvajanjem dokaza z v postopek pritegnjenim izvedencem je z vidika ustavne pravice iz 22. člena URS pomembno, da imajo stranke možnost seznaniti se z vsemi podatki, ki so bili podlaga izvedenskemu mnenju. Kadar izvedensko mnenje odločilno vpliva na odločitev sodišča, in kadar delo izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem, mora biti strankam zagotovljeno tudi sodelovanje pri vseh tistih izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izid. Med drugim je to tudi zagotavljanje možnosti opredelitve do dokumentacije, ki jo je izvedenec uporabil pri svojem delu.
Sodišče je uredilo mejo med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim. Ker na javnem dobrem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena Stvarnopravnega zakonika), prav tako 3. člen Zakona o cestah določa, da na javnih cestah ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, je sodišče v obravnavani zadevi mejo uredilo na podlagi močnejše pravice po najverjetnejši katastrski meji.
Na podlagi ustaljene sodne prakse je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjeme od tega pravila pa so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru.
Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1, na katero se pritožnica sklicuje, namreč sodišče lahko odredi, da obtoženec kazen zapora prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Podobno dikcijo ima tudi tretji odstavek 359. člena ZKP, ki določa, da lahko sodišče v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Citirani določbi sodišču torej dovoljujeta, da v sodbi obtožencu odredi milejši režim prestajanja zaporne kazni, nikakor pa k takšni odločitvi sodišča ne zavezujeta.
Ko je sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijano sodbo 6. 5. 2022 odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojenec preostanka obveznosti do obeh oškodovancev, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, še ni izpolnil. V pritožbi pa dokazuje, da je preostanek celotne obveznosti oškodovancema plačal 15. 6. in 2. 8. 2022. Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v celoti izpolnil, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - taksna oprostitev - ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga
Zaradi taksne oprostitve v letu 2021 nasprotna udeleženka takse, naložene s plačilnim nalogom v letu 2022, ni dolžna plačati, zato je bil njen ugovor zoper taksni nalog utemeljen.
odškodninska odgovornost prodajalca - kupoprodajna pogodba - jamčevanje za napake stvari - oporečnost živil - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - napaka stvari - škoda - posredna (refleksna) škoda - pravica do povračila škode
Na podlagi določila tretjega odstavka 468. člena OZ odgovarja prodajalec kupcu za škodo, ki je kupcu nastala zaradi napake na prodani stvari. Škoda na drugih dobrinah po tretjem odstavku 468. člena OZ je refleksna škoda. Za odgovornost za refleksno škodo se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ker nanje tretji odstavek 468. člena OZ izrecno napotuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059607
URS člen 29, 31. ZKP člen 269, 269/1-2, 344, 344/1. KZ-1 člen 261, 261/2.
jemanje podkupnine - sprememba obtožnice - modifikacija obtožnega akta - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - sprememba obtožnice v novem sojenju - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - uradna oseba - javni uslužbenec - uradno dejanje - vodenje upravnega postopka - delictum proprium - sprejem obljube nagrade oziroma koristi
Drži pritožbena trditev, da sta bili v predmetni zadevi vloženi dve modifikaciji obtožnice, prva pred izvedbo dokaznega postopka, druga pa med dokaznim postopkom, kot tudi, da prva modifikacija predstavlja ravnanje tožilstva, ki je v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 344 ZKP, saj dokazni postopek sploh še ni začel teči. Vendar navedena kršitev ne vpliva na pravilnost ključnega stališča prvostopenjskega sodišča, da je bil opis obtožbenih očitkov, uperjenih zoper obtoženko pred spremembama, v zadostni meri konkretiziran tako z vidika njene pravice do ustrezne obrambe (člen 29 Ustave RS) kot tudi z vidika prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (člen 31 Ustave RS).
Sprejem obljube nagrade po drugem odstavku člena 261 KZ-1 predstavlja enega izmed alternativno določenih izvršitvenih ravnanj storilca, ki, če je realizirano, po stališču zakonodajalca pomeni že tako tveganje za korektno izvajanje oblastne naloge, da je kaznivo dejanje dokončano že s samim tem po svojem bistvu pripravljalnim dejanjem.
Ta volja je lahko izražena ne samo izrecno, ampak tudi s konkludentnim ravnanjem.
Izvršitveno ravnanje sprejema obljube nagrade je lahko konkretizirano z določno opredelitvijo drugih okoliščin storilčevega ravnanja.