ZDR-1 člen 13, 13/1, 51, 129.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - razlaga pogodbenih določil - višina dodatka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). To dejstvo je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama dne 16. 12. 2013, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Za odločitev zato ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba in ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot zmotno meni pritožba, na podlagi katere določbe je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 v 129. členu ne določa višine dodatka za delovno dobo. Ta določba je pomensko odprta, ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazna ocena
Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Pripor je edini omejevalni ukrep, ki v smislu 20. člena Ustave Republike Slovenije pride v poštev za zagotovitev varnosti ljudi in njihovega premoženja. Milejši omejevalni ukrepi, ali niso ukrepi za preprečitev ponovitvene envarnosti, ali pa ne bi dosegli željenega učinka, saj vsak milejši ukpre terja voljo in željo obdolžencev, da s kaznivimi dejanji ne nadaljujejo.
Sodišče prve stopnje je pravilno dopustilo stransko intervencijo vseh treh stranskih intervenientov. Če bi se v tem postopku ugotovilo, da so izvajali trpinčenje in bi bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, bi zoper njih lahko uveljavljala regresne zahtevke (tretji odstavek 147. člena OZ). Ker jim grozi regres, je s tem podan njihov pravni interes za vključitev v odškodninsko pravdo (prvi odstavek 199. člena ZPP), saj vsebina sodbe iz te pravde posredno vpliva na njihov pravni položaj. Pri tem obseg oziroma število očitanih ravnanj trpinčenja posameznemu stranskemu intervenientu pri presoji obstoja pravnega interesa ni odločilen. Prav tako zgolj dejstvo, da so imeli omenjeni delavci možnost podati izjavo v postopku zaradi prijave trpinčenja pri toženi stranki, ni razlog, da bi jim odvzeli možnost sodelovanja v postopku.
V konkretnem primeru je bilo pravilno ugotovljeno, da povečini že posamezna očitana ravnanja nimajo nikakršne negativne konotacije oziroma iz dokaznega postopka ne izhaja niti, da bi se dejansko zgodila. V preostalem pa ni mogoče zaključiti, da bi ravnanja kot celota predstavljala ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - ustalitev pristojnosti - vročitev dopolnitve tožbe - rok za odgovor - napačen pravni pouk - napačno opozorilo v pozivu - odsotnost odgovora - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - koncentracija postopka
Sodišče prve stopnje ni kršilo nobenih določb pravdnega postopka, ne glede na to, da naj bi bila tožena stranka še z vabilom na glavno obravnavo poučena, da mora najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za dokazovanje njenih navedb, kot trdi v pritožbi. Napačno opozorilo namreč stranki ne more omogočiti več pravic, kot ji gredo po zakonskih določbah. Skladno s 451. členom ZPP mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo - tega pa tožena stranka ni vložila.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060852
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba zemljišča - dokazna ocena izpovedi prič
Ugotovitev, da sporno nepremičnino za dovoz in dostop že vseskozi uporabljajo stanovalci predmetne stavbe, ima podlago v izvedenih dokazih. V obdobju od 1973 do 1985 je bilo sporno zemljišče namenjeno tudi javni rabi (peš prehodi), enako pa tudi kratek čas po letu 2003 zaradi gradnje avtocestnega predora, ko je nepremičnina služila kot dostopna pot do začasnega nadhoda nad avtocestno galerijo. Sicer pa je sporna nepremičnina – kot izhaja iz izpovedb prič, ki že daljši čas živijo na tem območju – služila predvsem rabi obravnavane stavbe. Za pritožbeno navedbo, da je služila predvsem zdravstvenemu domu, v procesnem gradivu ni podlage. Nasprotno. Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da sporno zemljišče ni bilo nikoli potrebno za redno rabo stavbe zdravstvenega doma. Ta ima svoj pas obstavbnega zemljišča, ki popolnoma zadošča za prehod peš od vhoda v zdravstveni dom do parkirišča.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-8, 31/1-9, 136, 136/1, 143, 143/1, 202.. OZ člen 22, 82, 82/2, 83, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 364, 364/1.
zadržanje izplačila plače - ničnost dogovora - pričetek teka zastaralnega roka - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je štelo, da je za presojo, kdaj začne teči zastaranje, bistvena zaveza, sprejeta s sklepom z dne 18. 10. 2010, da se povrne prikrajšanje pri plači, pri čemer je navedeni sklep štelo kot ponudbo (22. člen OZ), sprejeto s konkludentnimi ravnanji. Navedeni sklep ni ponudba (ampak po vsebini splošni akt delodajalca), v vsakem primeru pa bi bil morebiten dogovor med pravdnima strankama, da se določeni del plače zadrži, ničen, in tako ne bi mogel vplivati na tek zastaralnega roka v smislu, da bi bilo tožnikovo uveljavljanje terjatve iz naslova premalo izplačane plače v vmesnem obdobju (do prenehanja negativnih poslovnih učinkov) preuranjeno, da bi del plače zapadel v plačilo šele kasneje in bi zastaranje začelo teči v juliju 2015, ko plače niso bile več znižane.
Zastaranje tožnikove terjatve je začelo teči naslednji dan po zapadlosti vsakokratne plače, ki je bila nezakonito znižana, in je do vložitve tožbe po poteku pet let nastopilo.
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNI REGISTER
VSL00061036
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 337, 337/3, 384, 384/2, 385, 385/1, 387, 387/2, 528, 528/2, 556, 556/2, 590, 590/4, 590/5. Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (2022) člen 5aa, 5aa/1.
vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - interes za hitro odločitev o vpisu - procesna legitimacija - pravni interes za pritožbo - predrtje registrske zapore - izključitev prednostne pravice - povečanje osnovnega kapitala - vrednost delnice - primerna denarna odpravnina - pravica do zasebne lastnine - nastanek škode
Pritožniki imajo pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj je bilo z vpisom prenosa delnic subjekta vpisa, katerih lastniki so bili, na glavnega delničarja, neposredno poseženo v njihov pravni položaj, ki so ga imeli kot delničarji subjekta vpisa (drugi odstavek 31. člena in tretji odstavek 36. člena ZSReg). Takšen poseg jim ob trditvah, da je sklep skupščine z dne 31. 12. 2021 ničen oziroma izpodbojen in vloženih tožbah na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa podeljuje pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Njihove pritožbe so zato dovoljene.
S primernostjo posega v pravico do zasebne lastnine v primeru izključitve manjšinskih delničarjev se je Ustavno sodišče Republike Slovenije že ukvarjalo (Odločba U-I-165/08-10, Up-1772/08-14 in Up-379/09-8 z dne 1. 10. 2009), ko je presojalo, ali so določbe o izključitvi manjšinskih delničarjev v skladu z Ustavo in neskladja ni ugotovilo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je zaključilo, da so glede na deleže, ki jih delnice manjšinskim delničarjem pomenijo v osnovnem kapitalu družbe, njihova upravičenja, ki jih dejansko lahko uresničijo, zgolj še premoženjskopravne narave ter da je na podlagi izpodbijane ureditve mogoče uresničiti tako ekonomsko varstvo interesov manjšinskih delničarjev z zagotovitvijo ustrezne denarne odpravnine na eni strani, kakor okrepitev podjetniške iniciative glavnega delničarja s 100 % upravljanjem družbe na drugi strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060446
OZ člen 243. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek - povrnitev gmotne škode - ukrepi za zmanjšanje škode - zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje - stroškovna metoda - sečnja in spravilo gozdnega drevja
Dejstveni substrat tožbe, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, utemeljuje uporabo določbe četrtega odstavka 243. člena OZ. Ta oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine.
Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno odgovorilo na temeljno vprašanje, ali bi spravilo lesa po tožnikovih nepremičninah zanj predstavljalo nesorazmeren dodaten napor in stroške v primerjavi s spravilom lesa preko toženčevih zemljišč.
Sodišče se je utemeljeno osredotočilo (predvsem) na stroškovni vidik, saj je ta ob upoštevanju tožbene naracije prvenstven. Tožnik okoliščin v zvezi z dejansko porabo časa in ovirami zaradi naklona terena niti ni ustrezno konkretiziral. Navedba, da bi spravilo lesa preko njegove nepremičnine od njega terjalo nesorazmerno večji napor, je povsem posplošena.
gospodarski spor majhne vrednosti - enakopravnost pravdnih strank - načelo obojestranskega zaslišanja - načelo kontradiktornosti - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - predlog za zaslišanje priče - pogojni dokazni predlog - podjemna pogodba - spletna stran
Načelo obojestranskega zaslišanja pravdnih strank, ki je uzakonjeno v 5. členu ZPP, je sicer eno od najpomembnejših temeljnih načel pravdnega postopka. Skladno s tem načelom mora biti v pravdnem postopku zagotovljena enakopravnost obeh pravdnih strank. Seveda pa to pravilo ne velja absolutno. Sodišče tako ni dolžno izvesti dokaza z zaslišanjem obeh pravdnih strank takrat, kadar, tako kot v tej zadevi, ena od njiju (oziroma od zakonitih zastopnikov), o stvari ne ve ničesar. Tistega, ki ničesar ne ve, sodišče pač ni dolžno zasliševati in to tem manj, če povabljen na narok sploh ne pride.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - jasna pogodbena določila - višina dodatka
Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od dne 6. 9. 2009 ne velja (več). Navedeno je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnik v pritožbi, na podlagi katere določbe mu je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VS RS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059699
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 340, 340/4. ZPol člen 38.a.
izločitev dokazov - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pregled osebnega vozila - zaseg in odvzem predmetov - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti
V času, ko sta policista ustavila obdolženčevo vozilo in izvedla policijski postopek ter obdolžencu zasegla predmete, je bil na obdolženca že osredotočen sum, da je storil kazniva dejanja na škodo oškodovanke, saj je bilo policijsko preiskovanje pred tem osredotočeno proti enemu možnemu storilcu, to je obdolžencu, katerega je policija obravnavala kot domnevnega storilca kaznivega dejanja. Zato bi morala policista ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP in obdolžencu, preden sta od njega želela dobiti izjavo, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega ter ga poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedal, na sojenju uporabilo zoper njega.
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-4. ZGD-1 člen 516, 516/1, 516/5, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 49. Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (2013) člen 28.
predlog za vpis spremembe v sodni register - vpis v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis spremembe družbene pogodbe - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - notarsko potrdilo - zapisnik skupščine - notarski zapis - odločanje družbenikov na skupščini - večina glasov vseh družbenikov - kogentne določbe
Zakon in Uredba ne predpisujeta, da je potrebno predlogu za vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register predložiti notarski zapis skupščine, niti da mora biti na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo notar prisoten.
Na ta način je določena le formula, s katero se ugotavlja izid glasovanja o sprejemanju določenega predloga sklepa oziroma odstotek glasov, s katerimi je bil sprejet sklep, o katerem so odločali občinski sveti. Iz navedene določbe ne izhaja, da je s tem določena zahtevana večina, ki je potrebna za sprejem določenega sklepa skupščine, še manj pa da je dovolj katerakoli večina. Gre le za opredelitev načina, na podlagi katerega sprejme skupščina subjekta vpisa določen sklep v primeru, ko soglasje županov (kot predstavnikov članov skupščine) ni bilo doseženo oziroma za določitev načina za ugotovitev števila glasov pri sprejemanju neke odločitve.
O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, torej najmanj 75% glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi za veljavno odločitev še druge (dodatne oziroma strožje) zahteve. Tričetrtinska večina se računa po številu glasov in ne per capita po številu družbenikov. Navedena zakonska določba je kogentne narave in je z družbeno pogodbo ni mogoče spreminjati, kar je izraz varovanja pravice vsakega družbenika, da (so)odloča o spremembi družbene pogodbe.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-4.. ZODPol člen 95, 95/1, 95/2, 95/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 2, 3, 9.
povračilo stroškov izobraževanja - stvarna pristojnost - delovni spor - kandidat za policista - pogodba o izobraževanju - načelo pogodbene svobode - načelo dispozitivnosti - dolžnost izpolnitve
Glede pravice do izobraževanja v ZODPol ni določb, na podlagi katerih bi se pravice do izobraževanja v Policiji že zaposlenega delavca ne štelo za pravico iz delovnega razmerja, temveč za kakšno drugo pravico. Obravnavani spor za povrnitev stroškov izobraževanja delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencem, se šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče. To potrjuje tudi stališče sodne prakse v primerljivih zadevah, ki spore zaradi vračila stroškov izobraževanja iz delovnega razmerja opredeljuje kot delovne spore (prim. III R 20/2007 in VIII R 37/2008).
Zmotno je stališče pritožbe, da toženec ni dolžan vrniti stroškov izobraževanja, ker je za opravljeno dejansko delo prejel plačo. Po drugem odstavku 95. člena ZODPol je udeleženec izobraževanja dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja. Tožeča stranka je upravičena zahtevati povrnitev tistega, kar je izplačala tožencu za čas odobrenega izobraževanja oziroma praktičnega usposabljanja v policijskih enotah.
ZDR-1 člen 53, 74, 74/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 99 do 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vodilni delavec - reorganizacija - odpoved večjemu številu delavcev - mirovanje pogodbe o zaposlitvi
Drugačna organizacija dela, ki je v tem, da se delo razdeli med druge delavce toženke, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Zato tožnik zmotno navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti podan, ker se delo, ki ga je opravljal tožnik, pri toženki še naprej opravlja, vendar tako da ga sedaj opravljajo vodje posameznih enot.
Tožnik se zmotno zavzema za stališče, da mu toženka v skladu s 53. členom ZDR-1 ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 3. 2. 2014 za delovno mesto nabavni tržnik, ki je mirovala v času, ko je na podlagi pogodbe za določen čas z dne 27. 12. 2019 opravljal delo na vodilnem delovnem mestu direktor nabave.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje izsiljevanja - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kot je to pravilno navedlo že prvostopno sodišče pa tudi obdolženčevo priznanje krivde, glede na to, da je bil obdolženec zaloten neposredno ob izvrševanju kaznivega dejanja in ga je policija prijela, čeprav je skušal pobegniti, nima takšne teže, kot skuša to prikazati obdolženčev zagovornik (točka 9 izpodbijane sodbe).
hramba zaseženih predmetov - gotovina - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sklep o odpravi začasnega zavarovanja zahtevka - izrek sklepa - vsebina izreka sklepa - odredba - formalno procesno vodstvo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zadnji odstavek izreka sklepa, ki ga izpodbija pritožnik, po vsebini predstavlja odredbo, in sicer formalno odločbo, saj je z njo sodišče prve stopnje odločilo le o procesnem vprašanju, kako ravnati z gotovino, zaseženo pri hišni preiskavi. Zadnji odstavek izpodbijanega sklepa je torej odredba, ki se nanaša na formalno procesno vodstvo postopka, zoper takšne odredbe pa skladno s prvim odstavkom 132. člena ZKP pritožba ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v točkah 5 in 6 obrazložitve zavzelo pravilno stališče, da je bila gotovina zasežena kot species, zato jo je potrebno obravnavati kot zaseženi predmet in jo skladno z 220. členom ZKP še naprej hraniti pri sodišču, o njej pa bo sodišče odločalo s sodbo oziroma po končanem postopku. Da je temu tako, izhaja že iz prve odredbe, ki jo je v zvezi s predmetno zaseženo gotovino izdala preiskovalna sodnica dne 13. 6. 2018, saj je prav ona odredila sodnim depozitom sodišča prve stopnje hrambo denarja. Takšno postopanje z gotovino, zaseženo pri hišni preiskavi, je v sodni praksi ustaljeno in ima podlago v 220. členu ZKP, ki določa, da se predmeti, ki se morajo po kazenskem zakonu odvzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - sodba brez zaslišanja - izostanek z naroka - opravičljivi razlogi
Kršitelj je v zahtevi za sodno varstvo navedel bistvene okoliščine o tem, kdo je prekršek storil in v kakšnih okoliščinah, pa tudi zakaj se je navedena oseba sploh nahajala z njim v R Sloveniji. Ker je zahtevi za sodno varstvo priložil materialnopravno relevanten dokaz (pisno izjavo A. A.), ki potrjuje njegove trditve, da v času storitve prekrška, vozila, s katerim je bil prekršek storjen, ni upravljal kršitelj, temveč A. A., bi moralo sodišče, v kolikor je podvomilo v resničnost trditev, ki se navajajo v zahtevi za sodno varstvo in priloženi izjavi, v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku to pravno odločilno dejstvo samo raziskati.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 374, 374/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - prenos premoženja - izročitev premoženja - odločba Vrhovnega sodišča
Tako kot v vsakem primeru razdelitve je upravitelj pripravil načrt razdelitve in tudi končni načrt razdelitve, o tem pa vedno odloči sodišče s sklepom. V tem primeru se tako sama razdelitev v ničemer ne razlikuje od razdelitev, opravljenih v drugih stečajnih postopkih. Zato ni mogoče trditi, da do razdelitve v tem postopku ne bi prišlo. Taka razdelitev je tudi v skladu z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP, po katerem se premoženje družbenikom razdeli s sklepom o končni razdelitvi.
Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil določeno delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika, temveč upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča le del tam navedenega zneska.
Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev, ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 10 % sicer potrebnih opravil.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji plačilnega naloga z dne 27. 5. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno upoštevalo tar. št. 2321 taksne tarife ZST-1, ki določa sodno takso za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, postopek na splošno v količniku 2,4. Sodno takso je odmerilo v višini 252,00 EUR, kar je zmnožek količnika in vrednosti iz 16. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vrednost 105,00 EUR, kot je predpisana za vrednost spornega predmeta do vključno 7.000,00 EUR. Sodna taksa bi bila ob pravilnem upoštevanju vrednosti spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela sodbe (7.095,88 EUR) kvečjemu višja.