KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059827
KZ-1 člen 196, 196/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji
V zaključni besedi je zagovornica zdravstveno stanje obdolženca le mimogrede omenila, ko je navajala, da se obdolženec še naprej trudi za poravnavo svojih obveznosti in kljub zdravstvenim težavam še opravlja delo ter svoje dejanje obžaluje. Predlagala je še, da sodišče kazen zapora izvrši v alternativni obliki (t. i. vikend zapor), čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako obramba kot sodišče so torej bili seznanjenimi z določenimi zdravstvenimi težavami obdolženca, ki pa očitno niso imele tolikšne teže, da bi obramba v tej smeri predlagala kakšne dokaze in zato tudi sodišče utemeljeno te okoliščine ni upoštevalo kot olajševalne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00059236
ZSpo člen 34, 34/2.
izpisnica - prestop športnika v drug klub - plačilo nadomestila - plačilo odškodnine - pogodbeni dogovor - ničnost pogodbenega določila
Športna organizacija lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZŠpo-1 od športnika zahteva plačilo nadomestila za prestop le, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Zakon sicer izrecno ne ureja posledic pogodbenega dogovora o obveznosti plačati odškodnino, ki nasprotuje določbi 34. člena ZŠpo-1, a iz pojasnil k predlogu zakona izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih ničnostno sankcijo.
Zatrjevana škoda tožnice je po njenih trditvah posledica tega dejanja, zaradi katerega ji je bilo onemogočeno opravljanje dejavnosti v najetem poslovnem prostoru. Ta škoda pa je lahko podana le v primeru, če je med tožnico in toženko v času menjave ključavnice obstajalo veljavno najemno razmerje. Če je najemna pogodba bila veljavno odpovedana, tožnica ni imela več pravnega temelja za uporabo poslovnega prostora, posledično ji ne bi mogla nastati zatrjevana škoda glede izgube dobička.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-4.. ZODPol člen 95, 95/1, 95/2, 95/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 2, 3, 9.
povračilo stroškov izobraževanja - stvarna pristojnost - delovni spor - kandidat za policista - pogodba o izobraževanju - načelo pogodbene svobode - načelo dispozitivnosti - dolžnost izpolnitve
Glede pravice do izobraževanja v ZODPol ni določb, na podlagi katerih bi se pravice do izobraževanja v Policiji že zaposlenega delavca ne štelo za pravico iz delovnega razmerja, temveč za kakšno drugo pravico. Obravnavani spor za povrnitev stroškov izobraževanja delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencem, se šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče. To potrjuje tudi stališče sodne prakse v primerljivih zadevah, ki spore zaradi vračila stroškov izobraževanja iz delovnega razmerja opredeljuje kot delovne spore (prim. III R 20/2007 in VIII R 37/2008).
Zmotno je stališče pritožbe, da toženec ni dolžan vrniti stroškov izobraževanja, ker je za opravljeno dejansko delo prejel plačo. Po drugem odstavku 95. člena ZODPol je udeleženec izobraževanja dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja. Tožeča stranka je upravičena zahtevati povrnitev tistega, kar je izplačala tožencu za čas odobrenega izobraževanja oziroma praktičnega usposabljanja v policijskih enotah.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-8, 31/1-9, 136, 136/1, 143, 143/1, 202.. OZ člen 22, 82, 82/2, 83, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 364, 364/1.
zadržanje izplačila plače - ničnost dogovora - pričetek teka zastaralnega roka - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je štelo, da je za presojo, kdaj začne teči zastaranje, bistvena zaveza, sprejeta s sklepom z dne 18. 10. 2010, da se povrne prikrajšanje pri plači, pri čemer je navedeni sklep štelo kot ponudbo (22. člen OZ), sprejeto s konkludentnimi ravnanji. Navedeni sklep ni ponudba (ampak po vsebini splošni akt delodajalca), v vsakem primeru pa bi bil morebiten dogovor med pravdnima strankama, da se določeni del plače zadrži, ničen, in tako ne bi mogel vplivati na tek zastaralnega roka v smislu, da bi bilo tožnikovo uveljavljanje terjatve iz naslova premalo izplačane plače v vmesnem obdobju (do prenehanja negativnih poslovnih učinkov) preuranjeno, da bi del plače zapadel v plačilo šele kasneje in bi zastaranje začelo teči v juliju 2015, ko plače niso bile več znižane.
Zastaranje tožnikove terjatve je začelo teči naslednji dan po zapadlosti vsakokratne plače, ki je bila nezakonito znižana, in je do vložitve tožbe po poteku pet let nastopilo.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060852
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba zemljišča - dokazna ocena izpovedi prič
Ugotovitev, da sporno nepremičnino za dovoz in dostop že vseskozi uporabljajo stanovalci predmetne stavbe, ima podlago v izvedenih dokazih. V obdobju od 1973 do 1985 je bilo sporno zemljišče namenjeno tudi javni rabi (peš prehodi), enako pa tudi kratek čas po letu 2003 zaradi gradnje avtocestnega predora, ko je nepremičnina služila kot dostopna pot do začasnega nadhoda nad avtocestno galerijo. Sicer pa je sporna nepremičnina – kot izhaja iz izpovedb prič, ki že daljši čas živijo na tem območju – služila predvsem rabi obravnavane stavbe. Za pritožbeno navedbo, da je služila predvsem zdravstvenemu domu, v procesnem gradivu ni podlage. Nasprotno. Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da sporno zemljišče ni bilo nikoli potrebno za redno rabo stavbe zdravstvenega doma. Ta ima svoj pas obstavbnega zemljišča, ki popolnoma zadošča za prehod peš od vhoda v zdravstveni dom do parkirišča.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - sodba brez zaslišanja - izostanek z naroka - opravičljivi razlogi
Kršitelj je v zahtevi za sodno varstvo navedel bistvene okoliščine o tem, kdo je prekršek storil in v kakšnih okoliščinah, pa tudi zakaj se je navedena oseba sploh nahajala z njim v R Sloveniji. Ker je zahtevi za sodno varstvo priložil materialnopravno relevanten dokaz (pisno izjavo A. A.), ki potrjuje njegove trditve, da v času storitve prekrška, vozila, s katerim je bil prekršek storjen, ni upravljal kršitelj, temveč A. A., bi moralo sodišče, v kolikor je podvomilo v resničnost trditev, ki se navajajo v zahtevi za sodno varstvo in priloženi izjavi, v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku to pravno odločilno dejstvo samo raziskati.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 374, 374/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - prenos premoženja - izročitev premoženja - odločba Vrhovnega sodišča
Tako kot v vsakem primeru razdelitve je upravitelj pripravil načrt razdelitve in tudi končni načrt razdelitve, o tem pa vedno odloči sodišče s sklepom. V tem primeru se tako sama razdelitev v ničemer ne razlikuje od razdelitev, opravljenih v drugih stečajnih postopkih. Zato ni mogoče trditi, da do razdelitve v tem postopku ne bi prišlo. Taka razdelitev je tudi v skladu z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP, po katerem se premoženje družbenikom razdeli s sklepom o končni razdelitvi.
Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil določeno delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika, temveč upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča le del tam navedenega zneska.
Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev, ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 10 % sicer potrebnih opravil.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičenec za vložitev pritožbe - najbližja oseba - obvezno zastopanje po odvetniku
Sodišče prve stopnje je predlog pritožnika, sina pridržane osebe, za vpogled v spis zavrnilo, ker je ugotovilo, da pridržana oseba najbližje osebe tekom postopka ni navedla, niti ni bila najbližja oseba navedena v predlogu za sprejem na zdravljenje brez privolitve, zaradi česar na podlagi 10. točke 2. člena ZDZdr status najbližje osebe pripada njenemu možu. Pritožnik tako ne sodi v krog oseb, ki se lahko zoper obravnavni sklep pritožijo.
zahteva za sodno varstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zavrnitev predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica do poštenega postopka - izvedba dokaznega postopka
Vendar kljub temu iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno v izpodbijani sodbi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi obremenilne dokaze, do katerih se v postopku pred sodiščem nista mogli opredeliti, s čemer jima je bila kršena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njun pravni položaj oziroma pravica, da lahko zavzameta stališče, tako glede dejanskih, kot tudi pravnih vidikov nanju naslovljenega očitka.
plačilo stroškov postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - premoženjske razmere - odločitev po prostem preudarku
Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima nasprotna udeleženka lastna sredstva in premoženje, in sicer da prejema 1.151,64 EUR pokojnine, 150,00 EUR dodatka za pomoč in postrežbo, 300,00 EUR iz naslova najemnine in da je imela dne 23. 5. 2021 na hranilni vlogi 41.003,80 EUR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da nasprotna udeleženka ima premoženje, s katerim lahko krije stroške tega postopka. Tudi te ocene pritožnica ne izpodbija. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine pravilno, skladno z določbo prvega odstavka 70. člena ZNP-1, odločilo, da mora stroške tega postopka, ki obsegajo stroške izdelave izvedenskega mnenja sodnega izvedenca s področja psihiatrije v znesku 464,10 EUR, kriti nasprotna udeleženka.
unovčenje stečajne mase - prodaja premoženja - predmet prodaje - sporna terjatev
Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic (prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoj - nevarnost uveljavitve terjatve - slabo poslovanje - aktivno ravnanje dolžnika - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu pri banki - neznatna škoda
Trditve upnika, ki se nanašajo na zatrjevano slabo likvidnostno oziroma premoženjsko stanje dolžnika, ne utemeljujejo subjektivne nevarnosti, ki se v zvezi z zavarovanjem denarne terjatve zahteva.
Glede na vsebino in obseg druge pripravljalne vloge z dne 10. 6. 2021 ne gre za vlogo, ki jo je mogoče oceniti z 225 točkami. Gre namreč za vlogo – dopis, ki zgolj povzema ugotovitve sodnega izvedenca ter sodišču sporoča, da mnenje sodnega izvedenca sprejema in ne podaja novih dokaznih predlogov, prav tako pa ne navaja novih, za rešitev zadeve relevantnih dejstev. Vloge z dne 10. 6. 2021 tako po obsegu in vsebini ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne številke OT, temveč jo je ob pravilni uporabi 155. člena ZPP iz vsebinskega in stroškovnega vidika mogoče vrednotiti zgolj s 50 točkami na podlagi 3. točke 39. tarifne številke OT, kot predlaga pritožba.
Neposredno zaslišanje je zlasti potrebno v zadevah, v katerih dejansko stanje posega na strokovno zahtevna področja, ki zahtevajo kompleksen pristop strokovnjakov zaradi odstranitve vsakršnega dvoma o pravilnosti ali popolnosti mnenja. Potrebno je tudi kadar je uspeh v pravdi odvisen izključno od mnenja izvedenca. Pravica strank, da izvedencem postavljajo vprašanja na obravnavi (drugi odstavek 289. člena ZPP) ima tem večjo težo, čim večja je povezanost med izvedenskim mnenjem in odločanjem o zahtevku. Včasih more šele sosledje vprašanj in odgovorov, ki ga omogoča le usten dialog, odgovoriti na pomisleke in odpraviti (ali potrditi) dvome v pravilnost in popolnost mnenja. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni zaslišalo izvedenke, kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 148, 149.
invalidnina za telesno okvaro - vzrok telesne okvare - izvedensko mnenje - sprememba pokojninske zakonodaje
Sodišče prve stopnje je zadevo presojalo po materialnem predpisu, ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Kasneje je bila sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki določa, da se še naprej uporabljajo določbe 143. do 149. člena ZPIZ-1, po katerih se lahko invalidnina za telesno okvaro pridobi tudi v primeru, ko gre za poškodbo izven dela oziroma bolezen. Ali tožnik izpolnjuje pogoje po določbah omenjene novele, pa je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki.
ZD člen 7, 8, 26, 34, 210, 210/2. ZPP člen 243, 254, 354.
dedovanje na podlagi oporoke - dedovanje na podlagi zakona - oporočno razpolaganje - razdelitev zapuščine - nujni dedič - obseg zapustnikovega premoženja - vrednost premoženja - predmet dedovanja - cenitev zapustnikovega premoženja - stanje na dan zapustnikove smrti - sodni cenilec - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - metoda izračuna - nepopolno izvedensko mnenje - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - zaslišanje izvedenca - naknadna vlaganja v nepremičnino - prikrajšanje nujnega deleža - čista vrednost premoženja - razpoložljivi del zapuščine - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka
Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zapustnica z oporočnim razpolaganjem res posegla v (za nujne dediče) rezerviran del premoženja in v kakšnem obsegu, je moralo sodišče prve stopnje med drugim oceniti vrednost premoženja, ki ga je imela zapustnica ob svoji smrti. Ker ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem, je oceno zaupalo izvedencu.
Obstaja dvom o pravilnosti ocenjene vrednosti nepremičnine v Ž. To terja dodatna pojasnila, posledično pa vsaj zaslišanje izvedenca.
Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo predvsem zato, ker bo predmet ponovljenega postopka ne le ponovno ugotavljanje vrednosti ene od nepremičnin, ampak bo moralo sodišče prve stopnje pred dopolnitvijo izvedeniškega mnenja najprej ugotoviti kakšno je bilo stanje nepremičnine v Ž. na dan zapustničine smrti. Pri tem vprašanju pa bi se lahko izkazalo, da so med dediči sporna dejstva, kar bi narekovalo (ponovno) prekinitev zapuščinskega postopka v smislu 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD in napotitev dedičev na pravdo. Poleg tega bo predmet ponovne presoje tudi trditev o prikrajšanju nujnega deleža, kar bo terjalo ponoven izračun čiste oziroma razpoložljive vrednosti zapuščine, višine skupnega nujnega deleža ter višine morebitnega prikrajšanja. V kolikor bi to na podlagi dopolnjene cenitve delalo pritožbeno sodišče, bi dediče prikrajšalo za pavico do pritožbe.
V primeru ugotovitve, da je prišlo do prikrajšanja nujnih deležev, se oporočna razpolaganja zmanjšajo le do višine prikrajšanja, to je do višine, do katere je zapustnica preveč zmanjšala rezervirani del. Povedano drugače: če bo ugotovljeno, da sta nujna deleža obeh vnukov prikrajšana, dedujeta najprej premoženje, s katerim zapustnica ni razpolagala, šele za dopolnitev razlike (ki je enaka ugotovljeni višini prikrajšanja) pride v poštev zmanjšanje oporočnih razpolaganj. V določbah ZD ni nobene podlage za to, da sodišče, če ugotovi prikrajšanje nujnih deležev z oporočnim razpolaganjem, del premoženja, ki je ostalo nerazporejeno, dodeli tudi oporočni dedinji, nato pa ji sočasno naloži vračanje tega, kar ji je zapustnica namenila z oporoko. Z načinom kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, je dejansko oporočna razpolaganja zmanjšalo za vrednost, ki presega ugotovljeno prikrajšanje. To pa ni le materialnopravno napačno, ampak pomeni tudi poseg v pravico zapustnice, da razpolaga s svojim premoženjem po smrti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00059224
ZZVZZ člen 63, 65, 66.
delna vmesna sodba - namenska razlaga - javni zavod - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - plačilo zdravstvenih storitev - splošni dogovor - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbe - sprejem splošnega dogovora - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - javni uslužbenci - kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike - aneks h kolektivni pogodbi
Neutemeljen je očitek, da je bila tožeča stranka povsem pasivna in pred podpisom Pogodbe ni zahtevala odločanja na arbitraži oziroma zahtevala sklenitve aneksa k Pogodbi. Kot že navedeno, četrti odstavek 9. člena SD 2017 določa, da se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe, do katerih bi prišlo, če vlada in reprezentativni sindikat javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač in druga vprašanja, ki zadevajo plače, kar izhaja tudi iz razlogov odločbe VSRS III Ips 5/2021.
napotitev dediča na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - stanovanje - zemljiškoknjižni podatki - predmet prodajne pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - stranka, katere pravica je manj verjetna - tehtanje pravic - publicitetno načelo
Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je po 212. členu ZD prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo (ali na upravni postopek) obligatorna.
V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - posebni varovalni ukrepi
Upoštevaje določbo 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je tako sodišče prve stopnje pravilno povzelo in presojalo kumulativno izpolnjenost zakonskih pogojev, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr.