OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00059224
ZZVZZ člen 63, 65, 66.
delna vmesna sodba - namenska razlaga - javni zavod - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - plačilo zdravstvenih storitev - splošni dogovor - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbe - sprejem splošnega dogovora - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - javni uslužbenci - kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike - aneks h kolektivni pogodbi
Neutemeljen je očitek, da je bila tožeča stranka povsem pasivna in pred podpisom Pogodbe ni zahtevala odločanja na arbitraži oziroma zahtevala sklenitve aneksa k Pogodbi. Kot že navedeno, četrti odstavek 9. člena SD 2017 določa, da se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe, do katerih bi prišlo, če vlada in reprezentativni sindikat javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač in druga vprašanja, ki zadevajo plače, kar izhaja tudi iz razlogov odločbe VSRS III Ips 5/2021.
ZD člen 7, 8, 26, 34, 210, 210/2. ZPP člen 243, 254, 354.
dedovanje na podlagi oporoke - dedovanje na podlagi zakona - oporočno razpolaganje - razdelitev zapuščine - nujni dedič - obseg zapustnikovega premoženja - vrednost premoženja - predmet dedovanja - cenitev zapustnikovega premoženja - stanje na dan zapustnikove smrti - sodni cenilec - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - metoda izračuna - nepopolno izvedensko mnenje - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - zaslišanje izvedenca - naknadna vlaganja v nepremičnino - prikrajšanje nujnega deleža - čista vrednost premoženja - razpoložljivi del zapuščine - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka
Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zapustnica z oporočnim razpolaganjem res posegla v (za nujne dediče) rezerviran del premoženja in v kakšnem obsegu, je moralo sodišče prve stopnje med drugim oceniti vrednost premoženja, ki ga je imela zapustnica ob svoji smrti. Ker ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem, je oceno zaupalo izvedencu.
Obstaja dvom o pravilnosti ocenjene vrednosti nepremičnine v Ž. To terja dodatna pojasnila, posledično pa vsaj zaslišanje izvedenca.
Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo predvsem zato, ker bo predmet ponovljenega postopka ne le ponovno ugotavljanje vrednosti ene od nepremičnin, ampak bo moralo sodišče prve stopnje pred dopolnitvijo izvedeniškega mnenja najprej ugotoviti kakšno je bilo stanje nepremičnine v Ž. na dan zapustničine smrti. Pri tem vprašanju pa bi se lahko izkazalo, da so med dediči sporna dejstva, kar bi narekovalo (ponovno) prekinitev zapuščinskega postopka v smislu 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD in napotitev dedičev na pravdo. Poleg tega bo predmet ponovne presoje tudi trditev o prikrajšanju nujnega deleža, kar bo terjalo ponoven izračun čiste oziroma razpoložljive vrednosti zapuščine, višine skupnega nujnega deleža ter višine morebitnega prikrajšanja. V kolikor bi to na podlagi dopolnjene cenitve delalo pritožbeno sodišče, bi dediče prikrajšalo za pavico do pritožbe.
V primeru ugotovitve, da je prišlo do prikrajšanja nujnih deležev, se oporočna razpolaganja zmanjšajo le do višine prikrajšanja, to je do višine, do katere je zapustnica preveč zmanjšala rezervirani del. Povedano drugače: če bo ugotovljeno, da sta nujna deleža obeh vnukov prikrajšana, dedujeta najprej premoženje, s katerim zapustnica ni razpolagala, šele za dopolnitev razlike (ki je enaka ugotovljeni višini prikrajšanja) pride v poštev zmanjšanje oporočnih razpolaganj. V določbah ZD ni nobene podlage za to, da sodišče, če ugotovi prikrajšanje nujnih deležev z oporočnim razpolaganjem, del premoženja, ki je ostalo nerazporejeno, dodeli tudi oporočni dedinji, nato pa ji sočasno naloži vračanje tega, kar ji je zapustnica namenila z oporoko. Z načinom kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, je dejansko oporočna razpolaganja zmanjšalo za vrednost, ki presega ugotovljeno prikrajšanje. To pa ni le materialnopravno napačno, ampak pomeni tudi poseg v pravico zapustnice, da razpolaga s svojim premoženjem po smrti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060598
OZ člen 419, 419/1, 419/2. ZPP člen 216, 216/1.
cesija - pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji - odločanje po prostem preudarku - trditveno in dokazno breme - spoznavna stiska - obseg opravljenih del
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi s tem poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze. Breme substanciranja je odvisno od možnosti dostopa do relevantnih informacij. Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče. Glede drugih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist.
Če je mogoče višini terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, mora sodišče izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in ne sme odločati po prostem preudarku. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore. Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
unovčenje stečajne mase - prodaja premoženja - predmet prodaje - sporna terjatev
Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic (prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica.
akcesorne pravice - plačilo dolga - pobotnica - prenehanje pravice - prepoved odsvojitve in obremenitve - pogodbena pravica - ugotovitveni zahtevek - prenehanje hipoteke - prenehanje terjatve
Tožena stranka je z obračunom dolga, sprejemom plačila in izdajo pobotnice pristala na to, da je dolg poplačan.
Tožena stranka je trdila, da je pri pripravi obračuna prišlo do napake, kar je mogoče smiselno razumeti kot trditev, da je sporazum o višini dolga sklenila v zmoti in posledično tudi pobotnico izdala v zmoti, a spregleda, da je njena pravica, da zmoto uveljavlja, prenehala najkasneje v treh letih od trenutka, ko je bil dogovor dosežen oziroma izdana pobotnica (glej drugi odstavek 99. člena OZ), poleg tega pa je zmoto mogoče uveljavljati le s tožbo. To, ali je bil obračun pravilen in ali je bila tožena stranka, ko je izdala pobotnico, res v zmoti, zato ni relevantno.
Ker je terjatev tožene stranke prenehala, je kot akcesorna pravica prenehala tudi hipoteka.
Pri pravici prepovedi odtujitve in obremenitve gre za obligacijsko pravico in ne za stvarno pravico na tuji stvari. Tožena stranka pravilno opozarja, da pogodbeno ustanovljena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni akcesorna pravica, ki deli usodo terjatve, pa čeprav se je v obdobju pred sprejemom SPZ dogovarjala kot oblika dodatnega zavarovanja. S prenehanjem terjatve zato ta pravica ni prenehala. Ker tožeča stranka drugih trditev o dejstvih, ki bi, če bi se izkazala za resnična, pomenila podlago za sklep o prenehanju te pravice, ni ponudila, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zahtevku ugodilo tudi v tem delu, nepravilna.
Glede na vsebino in obseg druge pripravljalne vloge z dne 10. 6. 2021 ne gre za vlogo, ki jo je mogoče oceniti z 225 točkami. Gre namreč za vlogo – dopis, ki zgolj povzema ugotovitve sodnega izvedenca ter sodišču sporoča, da mnenje sodnega izvedenca sprejema in ne podaja novih dokaznih predlogov, prav tako pa ne navaja novih, za rešitev zadeve relevantnih dejstev. Vloge z dne 10. 6. 2021 tako po obsegu in vsebini ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne številke OT, temveč jo je ob pravilni uporabi 155. člena ZPP iz vsebinskega in stroškovnega vidika mogoče vrednotiti zgolj s 50 točkami na podlagi 3. točke 39. tarifne številke OT, kot predlaga pritožba.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - pavšalne pritožbene navedbe
Tudi če je stečajni dolžnik pričakoval večji priliv iz naslova sklenjene podjemne pogodbe, bi se moral zavedati, da ima neporavnane obveznosti iz predhodno sklenjenih posojilnih pogodb. Dolžnik pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je še tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa ni pridobil. Pošten dolžnik v taki situaciji novih obveznosti ne bi prevzemal, temveč bi nadejana sredstva namenil poplačilu obstoječih posojil.
ZPP člen 7, 212, 286, 286/3, 286/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 11/1, 11/4, 12, 12/1, 12/6, 12/9, 14, 14/1.
plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda - zavezanec za plačilo dajatve - osnova za izračun - uporabnik - prekluzija - pogoj nekrivde - davčni inšpekcijski nadzor - spletna stran - pomanjkljiva trditvena podlaga - prevalitev procesnega trditvenega bremena - informativni dokaz
Pogoj nekrivde zajema tako položaj, ko stranka za določena dejstva in dokaze v času prvega naroka ni vedela, čeprav so tedaj že obstajali, kot tudi položaj, ko je stranka za določena dejstva in dokaze v času prvega naroka že vedela, vendar jih sodišču ni predložila, ker še ni mogla pričakovati, da bodo relevantna.
Tožena stranka je z navedbami, da je spletna stran, na podlagi katere je tožeča stranka pridobila podatke o številu uporabnikov in času obratovanja, napačna, procesno trditveno (in dokazno) breme ponovno prevalila na tožečo stranko. Ker pa slednja nato ni podala več nobenih drugih trditev (npr. da ne gre za napačno spletno stran; da tudi iz aktualne spletne strani tožene stranke izhajajo ti podatki; da so bili zatrjevani podatki potrjeni s pričami ali ogledom itd.), trditvenega bremena glede pravno odločilnih dejstev (števila uporabnikov in časa obratovanja) ni izpolnila.
zahteva za sodno varstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zavrnitev predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica do poštenega postopka - izvedba dokaznega postopka
Vendar kljub temu iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno v izpodbijani sodbi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi obremenilne dokaze, do katerih se v postopku pred sodiščem nista mogli opredeliti, s čemer jima je bila kršena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njun pravni položaj oziroma pravica, da lahko zavzameta stališče, tako glede dejanskih, kot tudi pravnih vidikov nanju naslovljenega očitka.
ZSVarPre člen 2, 6, 6/1, 6/3, 6/4, 8, 26, 26/1, 26/1-3, 28, 28/1.. ZIUZEOP člen 34, 34/5.
denarna socialna pomoč - izpolnjevanje pogojev - minimalni dohodek prosilca - izključitveni razlog - epidemija - COVID-19
Tožnici ni mogoče očitati, da ni naredila vsega, da bi si izboljšala materialni in finančni položaj in si zagotovila preživetje. Ravno nasprotno. Z doseganjem minimalnega dohodka po delnem prestrukturiranju B. d. o. o. je iskala načine, kako izboljšati svoj socialni položaj. Po razglasitvi epidemije COVID-19 meseca marca 2020 brez lastne krivde več ni uspela ustvariti niti minimalnega dohodka, kot je prepričljivo utemeljeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
V obravnavanem primeru pritožba nadalje ne more uspešno zatrjevati, da bi si morala tožnica materialno eksistenčni položaj najprej zagotoviti z uveljavitvijo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker že pred nastankom obravnavanega socialnega primera ni imela poravnanih prispevkov in davkov, pravice do nadomestila za brezposelnost ne bi mogla uspešno uveljaviti.
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženca trditvenega bremena, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo instituta samopomoči v smislu 31. člena SPZ, nista zmogla. Pravilno je namreč ugotovilo, da toženca sploh nista pojasnila, katero je bilo tisto ravnanje tožnice in kdaj točno je bilo storjeno, na katerega sta toženca reagirala z uporabo instituta samopomoči, in tako tudi ni mogoče preveriti, ali bi ravnanje tožencev predstavljajo takojšen odziv na predhodno ravnanje tožnice, ki bi pomenilo motenje soposesti. Posledično je na mestu zaključek prvostopenjskega sodišča, da pri ravnanju tožencev s postavitvijo zapornice čez dovozno cesto ni mogoče govoriti o samopomoči in da so tovrstne navedbe tožencev neutemeljene.
ZPIZ-2 člen 183.. ZPIZ-2H člen 3, 3/1.. URS člen 14, 50.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - pravnomočna in dokončna odločba upravnega organa - dokup zavarovalne dobe - enakost pred zakonom
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse dotedaj, dokler dokup ni izveden oziroma so plačani prispevki. Pravico do vštetja takšne dobe se pridobi šele s plačilom prispevkov, kar se upošteva po pogojih veljavnih v času njene pridobitve. Povsem ustrezno je tako sklicevanje sodišča na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 327/2016 z dne 23. 5. 2017). Ker je ključno, da tožnik odmerjenih prispevkov za dokup dobe ni izvedel vse do konca veljavnosti ZPIZ-1, posledično to pomeni, da takšne dobe toženec ne more upoštevati kot to zahteva tožnik.
načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Sodišče v izvršilnem postopku zgolj prisilno izvršuje obveznost, kot je določena v izvršilnem naslovu, pri tem pa ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine.
Tožnik je sicer res tožbo oddal pred iztekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar jo je kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi poslal nepristojnemu organu, na naslov sodišča pa je bila s strani toženca odstopljena 21. 4. 2022, to pa je že po izteku roka za vložitev tožbe. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da je tožbo vložil pravočasno.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pobot v izvršilnem postopku - materialni pobot - ugovor ugasle pravice - predhodna odredba
Pravnomočno prisojena terjatev nikakor ne more biti sporna. OZ tudi nima določbe, ki bi dolžnika kakorkoli omejevala glede časa, v katerem lahko uveljavlja upnikovi terjatvi v pobot svoje nasprotne terjatve. Sam se odloči kaj bo storil s pravnomočno prisojeno terjatvijo, lahko tudi nič. Sicer jo lahko izterja ločeno od nasprotne terjatve upnika, lahko jo pobota.
Dejanska etažna lastnina v obliki nedokončane etažne lastnine ali navidezne solastnine po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ampak na podlagi 107. člena SPZ.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - posebni varovalni ukrepi
Upoštevaje določbo 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je tako sodišče prve stopnje pravilno povzelo in presojalo kumulativno izpolnjenost zakonskih pogojev, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr.
delniška družba - ničnost sklepa nadzornega sveta - pogodbena odškodninska odgovornost - razlaga pogodbe - razlogi za odpoklic - protipravno ravnanje - kršitev pogodbe
Tožnika uveljavljata pogodbeno škodo, katere nastanek sta izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti (op. glej navedbe o prejemkih po pogodbah in trajanju mandatov) in ki je (čeprav je njena višina povezana s prejemki po pogodbi) ne gre enačiti s pravicami iz delovnega razmerja. Zahtevek za nadomestilo prejemkov iz delovnega razmerja (na podlagi delovnega razmerja), ki je bil pred delovnimi sodišči zavrnjen, ni zahtevek za plačilo odškodnine na pogodbeni podlagi.
pogodba o delu - aktivna procesna legitimacija - popis del - predračun - vzrok za napako
Razlogi sodbe o tem ali so po pogodbi opravljena dela tožene stranke tudi vzrok (razlog) za zamakanje so nejasni, kontradiktorni in pomanjkljivi do te mere, da izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.