gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v postopku v sporu majhne vrednosti, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.
ZGD-1 člen 322, 322/1, 322/2, 326. ZFPPIPP člen 151.a, 172.
izredna revizija - namen zakona - prisilna poravnava - položaj večinskega delničarja
Zaradi začetka upniške prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem institut izredne revizije ni spremenil namena iz varovanja manjšinskih delničarjev v varovanje "na nek način" manjšinskega, dejansko večinskega delničarja, ki zaradi pravnih posledic po 151.a členu ZFPPIPP ne more izvrševati kapitalskih pravic in vplivati na organe upravljanja ter imenovanje revizorja. Izredna revizija tudi ni namenjena večinskemu delničarju za izpodbijanje domnevne insolventnosti, čeprav ta kot predlagatelj izpolnjuje minimalne formalne pogoje.
ZPIZ-2 člen 11.. ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do invalidske pokojnine - obnova postopka - novo dejstvo - subjektivni rok - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje dela tožbe
Tožnik je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 12. 10. 2018, vložil 9. 6. 2020 iz razloga, ker mu bosanski nosilec zavarovanja invalidsko pokojnino izplačuje od 18. 3. 2011 dalje. Slednje dejstvo v predmetni zadevi ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP-a. Torej starega novega dejstva, ki ga tožnik nebi mogel uveljavljati v pravnomočno končanem postopku o priznani pravici do invalidske pokojnine od 1. 1. 2015 dalje. Tudi sicer bi glede na 263. člen ZUP-a lahko obnovo uveljavljal le v enomesečnem subjektivnem roku.
Glede na to, da je predmet socialnega spora presoja zakonitosti posamičnih upravnih aktov o zavrženem predlogu za obnovo upravnega postopka, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o tožbi v delu zahtevka, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje. Ta del zavrnilne sodbe nima dejanskih niti pravnih razlogov. Gre za bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Ker je na to kršitev pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 358. člena ZPP v tem delu sodbo spremenilo in tožbo o vtoževani invalidski pokojnini od 18. 3. 2011 dalje, zavrglo.
zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - predhodni stečajni postopek - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka le, če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v roku za ugovor (236. člen ZFPPIPP) poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik zaradi vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo po tem, ko je upnik že vložil predlog za začetek stečajnega postopka, v nobenem primeru ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi vložil predlog za redno prisilno poravnavo. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev kogentnih zakonskih določb in zlorabo postopka prisilne poravnave z namenom zavlačevanja in oviranja upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
motenje posesti - soposest - varstvo med več posestniki - sodno varstvo posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je toženka, s tem ko je zamenjala ključavnico vhodnih vrat stanovanjske hiše, tožniku onemogočila pred tem nemoten dostop in ga pri tem motila v izvrševanju njegove soposesti stanovanjske hiše, ki jo je do takrat izvrševal.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - po uradni dolžnosti začet postopek - skrbnik za poseben primer - dopolnitev predloga - poizvedbe - Center za socialno delo (CSD)
Naziranje CSD, da skrbnika za posebni primer ni (več) mogoče postavljati osebam z (dolgotrajnejšimi) težavami v razsojanju in da je tak primer absolutno izvzet iz upravnega postopka, je zmotno in pretirano.
Za začetek oficioznega postopka je nujna sodna presoja, ki jo napravi sodnik in ki jo mora izraziti navzven z izdajo obrazloženega sklepa o začetku postopka. Sodišče ga izda po tem, ko tudi na podlagi izvedenih primernih predhodnih procesnih dejanj (npr. poizvedbe o stanju in obravnavi osebe pred CSD ali pri osebnem zdravniku) oceni, ali obstajajo utemeljeni razlogi oziroma potreba po skrbništvu. Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavanem primeru sodišče začelo opravljati potrebne poizvedbe pri CSD šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti ni izdalo. Prav tako še ni opravilo obveznega zaslišanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, oziroma vsaj poskusa zaslišanja te osebe, pa tudi naroka ne. Torej je izpodbijani sklep napačen oziroma vsaj preuranjen. Dokaz z izvedencem psihiatrične stroke sodišče praviloma izvede šele po opravljenem zaslišanju – pogovoru z osebo in po opravljenem naroku.
Meja med potrebo po skrbništvu za osebo ali med imenovanjem skrbnika za posebni primer se izkazuje v trajnosti in celovitosti nalog, ki jih je treba opraviti za osebo, da je zanjo ustrezno poskrbljeno. Kadar gre za časovno omejene, dovršne naloge ali za urejanje posameznih zadev, je primernejše oziroma lahko zadošča že imenovanje skrbnika za posebni primer (ki je milejše sredstvo, ki v ustreznem obsegu zadosti potrebi po varstvu in pomoči osebi.
pogodba o delu - aktivna procesna legitimacija - popis del - predračun - vzrok za napako
Razlogi sodbe o tem ali so po pogodbi opravljena dela tožene stranke tudi vzrok (razlog) za zamakanje so nejasni, kontradiktorni in pomanjkljivi do te mere, da izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060598
OZ člen 419, 419/1, 419/2. ZPP člen 216, 216/1.
cesija - pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji - odločanje po prostem preudarku - trditveno in dokazno breme - spoznavna stiska - obseg opravljenih del
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi s tem poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze. Breme substanciranja je odvisno od možnosti dostopa do relevantnih informacij. Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče. Glede drugih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist.
Če je mogoče višini terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, mora sodišče izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in ne sme odločati po prostem preudarku. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore. Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
ustavitev postopka zavarovanja - nedovoljena pritožba - umik predloga za začasno odredbo - odločitev o ugovoru
Predhodno izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2022 se je glasil natanko tako, da se ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja. Za nasprotovanje temu sklepu s predhodno pritožbo tožena stranka nima pravnega interesa in sodišče prve stopnje jo je utemeljeno zavrglo.
neupravičena pridobitev - pogodba o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - stroški izterjave dolga - pravna podlaga - pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - višina stroškov - trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za prehod premoženja brez pravne podlage, saj je pravna podlaga za prevalitev stroškov izterjave v določilu 7.13 splošnih pogojev pogodbe. Pritožnica ne navaja, da jo pogodba oziroma splošni pogoji pogodbe ne zavezujejo. Zato ni ovir, da se navedeno določilo ne bi uporabilo. Tožnik je sicer navajal, da so stroški izvensodne izterjave enormni, vendar je toženec natančno opisal njihov nastanek in predložil specifikacijo (računi D., d. o. o., pooblastilo za izterjavo dolga, dano družbi D., d. o. o. – detektivu E. E. s pregledom plačil terjatev in prevzemnim zapisnikom ter obračuni). Tožnik je priznal, da je s plačili zamujal in da ga je nekajkrat obiskal izterjevalec (pri čemer se je po toženčevem pojasnilu izkazalo, da je šlo za detektiva z licenco), toženčevi specifikaciji ni (več) izrecno ugovarjal, niti ni izpodbijal posameznih postavk zaračunanega zneska. S tem se pokaže, da je imel toženec pravno podlago za zaračunavanje stroškov izterjave tožniku, tožnik pa tudi ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, ki se je prevalilo nanj, da bi izpodbil višino zaračunanih stroškov. Zgolj z navedbami, da gre za enormne stroške, po predloženi toženčevi konkretizaciji ne more uspeti.
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženca trditvenega bremena, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo instituta samopomoči v smislu 31. člena SPZ, nista zmogla. Pravilno je namreč ugotovilo, da toženca sploh nista pojasnila, katero je bilo tisto ravnanje tožnice in kdaj točno je bilo storjeno, na katerega sta toženca reagirala z uporabo instituta samopomoči, in tako tudi ni mogoče preveriti, ali bi ravnanje tožencev predstavljajo takojšen odziv na predhodno ravnanje tožnice, ki bi pomenilo motenje soposesti. Posledično je na mestu zaključek prvostopenjskega sodišča, da pri ravnanju tožencev s postavitvijo zapornice čez dovozno cesto ni mogoče govoriti o samopomoči in da so tovrstne navedbe tožencev neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059377
URS člen 22, 25. ZIZ člen 212. OZ člen 269. ZPP člen 214, 214/2, 277, 318, 318/4, 339, 339/2, 339/2-8.
naložitev sodnih penalov - sklep o določitvi sodnih penalov - izvršilni naslov - postopek določitve sodnih penalov - kontradiktoren postopek - opozorilo na pravne posledice - poziv na vložitev odgovora na tožbo in opozorilo o posledicah pasivnosti toženca - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - posledice neodgovora na tožbo - zamudna sodba - nedenarna obveznost
Postopek za naložitev plačila sodnih penalov po 212. členu ZIZ po svoji naravi ni izvršilni postopek, čeprav o upnikovem predlogu, da se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče. Upnik v tem postopku namreč pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov, in šele na podlagi tega sklepa izda nato sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi. Postopek odločanja o predlogu za naložitev plačila sodnih penalov je po svoji naravi soroden pravdnemu postopku (sklep, izdan v takem postopku, je izvršilni naslov za izvršbo). Kontradiktornost postopka je treba zagotoviti že pred izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov in mora zato sodišče vročiti upnikov predlog v odgovor dolžniku ter mu določiti rok za odgovor nanj. Ker ZIZ ne ureja postopka odločanja o predlogu upnika za naložitev plačila sodnih penalov, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP, in sicer 277. člen ZPP. Po prvem odstavku tega člena sodišče določi rok, v katerem mora toženec odgovoriti na tožbo, po drugem odstavku pa mora sodišče toženca opozoriti na pravno posledico, če na tožbo ne odgovori, ali če ne odgovori obrazloženo. V pravdnem postopku neodgovor na tožbo pripelje do izdaje zamudne sodbe (v kolikor so izpolnjeni tudi drugi pogoji po 318. členu ZPP), v izvršilnem pa do sklepa o določitvi sodnih penalov.
Sodišče prve stopnje bi v obravnavani zadevi moralo dolžnika ob pozivu na odgovor izrecno opozoriti, da bo v okviru presoje utemeljenosti upnikovega predloga za določitev sodnih penalov postopalo kot pri vročanju tožbe v odgovor, torej da bo v primeru neodgovora na upnikov predlog le-temu ugodilo. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč predpostavlja, da se navedbe v tožbi, na katero toženec v zakonskem roku ne odgovori, štejejo za priznane. Z opustitvijo opozorila na pravne posledice, če dolžnik na upnikov predlog ne bo pravočasno odgovoril, na katero se pritožba izrecno sklicuje, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in uveljavljano kršitev ustavne pravice do izjave.
ZIZ člen 40, 239. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 2, 9, 9/1, 9/2, 24. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 24.
aplikacija eizvršba - predlog za zavarovanje terjatve - vlaganje elektronskega predloga - vsebina predloga - obrazložitev predloga - dokument v elektronski obliki - elektronska vloga - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - razlogi za ugovor
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku zavarovanja smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da bi morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama morala dolžnica uveljavljati v predhodnem davčnem postopku. Če je posamezen izvršilni naslov nepravilen po vsebini iz razlogov, ki jih je dopustno uveljavljati v pravnem sredstvu zoper listino, ki predstavlja izvršilni naslov, je namreč to stvar (pravočasnega uveljavljanja) rednih ali izrednih pravnih sredstev, kot jih določa ZDavP-2. V postopku zavarovanja pa dolžnica lahko ugovarja zavarovanju iz več razlogov, ki so primeroma navedeni v ZIZ. Tako lahko npr. ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je dolžnica izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v davčnem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le-teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve zavarovanja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00059372
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/7. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/5. ZPP člen 318, 324, 324/1, 324/7, 357a, 357a/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - sklep o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - opozorilo stranki - pravni pouk - vsebina pravnega pouka - obrazložitev sodne odločbe - vsebina obrazložitve sodne odločbe - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva - vsebinsko odločanje o zahtevku - pravica do poštenega sojenja
Ko gre za sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga izda sodišče prve stopnje, je dolžno izpolniti zakonsko zahtevo po opozorilu stranki glede začetka teka roka za plačilo sodne takse sodišče prve stopnje, ko gre za pritožbo zoper sklep o ugovoru proti plačilnemu nalogu, pa se zakonska dolžnost opozorila nanaša na pritožbeno sodišče. Sedmi odstavek 34.a člena ZIZ govori o sodišču, ki pravnemu sredstvu ne ugodi, in o sodišču, ki mora v takem primeru stranko opozoriti glede začetka teka roka. Že glede na jezikovno razlago je torej mogoče razumeti, da gre za eno in isto sodišče, torej tisto sodišče, ki odloči o pravnem sredstvu in nato stranko tudi opozori na začetek teka roka. Sicer pa je bistveno, da stranka opozorilo dobi, s strani katerega sodišča je opozorjena, pa za varstvo njenih pravic niti ni pomembno.
Zakonska domneva fikcije umika vloge, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ima tudi ustavnopravne in konvencijske razsežnosti. Ustavna pravica do sodnega varstva in konvencijska pravica do poštenega sojenja namreč zagotavljata stranki vsebinsko odločanje o vlogi, če se vloga šteje za umaknjeno, pa je stranka za tako odločitev prikrajšana. Za učinkovito uveljavljanje pravice do sodnega varstva in pravice do izjave je potreben tudi pravilen pravni pouk. Kljub temu pa ni pravilno pritožbeno stališče, da mora biti opozorilo po sedmem odstavku 34.a člena ZST-1 v pravnem pouku sklepa in ne v njegovi obrazložitvi. Res je zavezujoč le izrek sodne odločbe, njena obrazložitev pa ne, ter je sestavni del sodne odločbe tudi pravni pouk. Vendar slednje ne velja za vse odločbe. Že iz prvega odstavka 324. člena ZPP izhaja, da mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi – torej le o pravnem sredstvu, in to le o rednem. Če so zoper sodno odločbo možna le izredna pravna sredstva, pravnega pouka v njej ni. Če torej zakon ne predpisuje, da mora biti stranka v pravnem pouku opozorjena o zakonsko sicer predvidenih izrednih pravnih sredstev, to še toliko bolj velja za opozorilo v zvezi s tekom roka za plačilo sodne takse.
Stranke v sodnem postopku nimajo le pravic, temveč tudi dolžnosti, ena od njih je zadostna procesna skrbnost. Že od povprečno skrbne stranke pa je utemeljeno pričakovati, da prebere tudi obrazložitev sodne odločbe, izdane v zvezi z njenim lastnim pravovrastvenim zahtevkom, čeprav sicer ta del odločbe ni zavezujoč. Nenazadnje je ustrezna obrazložitev pogoj za učinkovito vložitev pravnega sredstva in kot taka zato ni le postranskega pomena. Pritožbenega argumenta, da obrazložitev ne sodi med obvezno branje zato višje sodišče ne sprejema.
dedna izjava - odpoved dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - izpodbijanje dedne izjave - sila in grožnja
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema (133. v zvezi z 208. členom ZD). Izjava je nepreklicna (prvi odstavek 138. člena ZD), zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku.
ZPP člen 41.. ZST-1 člen 18, 19, 19/1, 19/2.. ZZK-1 člen 234.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - podrejen tožbeni zahtevek
S tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, s tem pa je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 19. člena ZST-1, v zvezi s 41. členom ZPP), pri tem pa ne pride v poštev določba 18. člena ZST-1, saj pri izbrisnem zahtevku ne gre za podrejen tožbeni zahtevek, kot to zmotno v pritožbi navaja tožeča stranka.
ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 56a, 170, 170/2. URS člen 23, 23/1.
zaznamba izvršbe - izvršba na nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - pozneje pridobljena lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini med izvršilnim postopkom - novi lastnik kot dolžnik - učinek zaznambe izvršbe - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - prehod terjatve ali obveznosti - sklep o nadaljevanju izvršbe - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - hipotekarni (realni) dolžnik - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - položaj hipotekarnega dolžnika - možnost ugovora novega dolžnika - pravica do sodnega varstva
Pravna podlaga, na kateri je pritožnik kot nov lastnik nepremičnine odgovoren za dolg, ki ga ima dolžnik do upnika, je v določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ, ki določa, da z zaznambo izvršbe pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ker je pritožnik na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pridobil lastninsko pravico šele med izvršilnim postopkom, je torej že po samem zakonu vstopil v izvršbo. Pomembno pa je, da za vtoževani dolg odgovarja le z med izvršbo pridobljeno nepremičnino, ne pa tudi z drugimi sredstvi izvršbe. Prav to je v nasprotju z osebnim dolžnikom bistveno za položaj hipotekarnega dolžnika.
Ko torej že sam zakon določa vstop novega dolžnika (zaradi tega, ker je po zaznambi izvršbe pridobil nepremičnino, ki je predmet izvršbe), tako ni potreben upnikov predlog, ampak mora iz pojasnjenih razlogov že samo sodišče izdati sklep o nadaljevanju izvršbe, kot je pravilno postopalo tudi sodišče prve stopnje. S takim sklepom se hipotekarnemu dolžniku omogoči, da je seznanjen, da se bo izvršba sedaj nadaljevala tudi z njim. To mu omogoči, da vloži ugovor po 56.a členu ZIZ, kar pa pomeni, da se mu zagotovi ustavna pravica dostopa do sodnega varstva, ki jo zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave RS (prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010).
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - maščevanje uradni osebi - grožnja z napadom na življenje in telo - resnost grožnje - grožnja z ustrelitvijo - ogrožena osebna varnost - kaznivo dejanje grožnje - načelo specialnosti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo v izpodbijani sodbi, da že sama grožnja z ustrelitvijo v povezavi s spremljajočimi okoliščinami (obtoženčeva jeza, vpitje, razburjenost, nakazana primerjalna vrednost oškodovankinega življenja in znesek odmerjene globe) vsebuje konkretno ogrozitev osebne varnosti ter da se zadevi po opisu dejanja bistveno razlikujeta, saj v sami vožnji za uradno osebo ni konkretne ogrozitve uradne osebe, zaradi česar bi morala biti po stališču vrhovnega sodišča izrecno konkretizirana dejanska nevarnost za uradno osebo, saj iz samega očitanega ravnanja takšna nevarnost ni izhajala.
Pravna teorija ter sodna praksa sicer podpirata stališče, da stroškovna posledica iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi zgolj pri izrecnem umiku tožbe, temveč tudi v primerih, v katerih tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno (na primer tretji odstavek 105.a člena ZPP). Ker pa citirana določba uporabe 155. člena ZPP ne izključuje, pa je potrebno pretehtati še, ali so bili priglašeni stroški za pravdo potrebni. Litispendenca oziroma visečnost pravde nastopi le z vročitvijo tožbe s pozivom, da tožena stranka odgovori nanjo. Pred tem trenutkom pa potrebni pravdni stroški za odgovor na tožbo, četudi je bil ta zaradi dejanske seznanitve s to tožbo v okviru drugega pravdnega postopka med pravdnima strankama dejansko vložen, ne morejo nastati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059375
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 15.
pravica do naravnega sodnika - sestava sodišča - predodelitev spisa - podpis odločbe - izdaja odločbe
Drugi odstavek 23. člena Ustave RS zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, in predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ta ustavna določba je v civilnih postopkih urejena kot absolutna bistvena kršitev postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v izvršbi uporablja v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer gre za kršitev, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.
Ta izvršilna zadeva je bila najprej dodeljena sodnici C. C., kasneje med postopkom pa predodeljena sodnici B. B., ki je tudi razpisala spletno javno dražbo. Podpis spornega sklepa je neobičajen, saj je z njega razvidno, da je sklep izdala sodnica B. B., zanjo pa podpisala sodnica C. C. Letni razpored dela sodišča določa, da v primeru odsotnosti sodnico B. B. v zadevah In vpisnika nadomešča sodnica C. C., a vendar slednji letni razpored ne daje pravne podlage, da zgolj podpisuje sodne odločbe, ki jih sicer izda sodnica B. B. V primeru odsotnosti sodnice B. B., bi sodnica C. C. skladno z letnim razporedom dela namesto sodnice B. B. lahko opravljala vsa procesna dejanja, ne more pa na tej podlagi zgolj podpisati sodne odločbe, ki je ni sama izdala.