ZPP člen 41.. ZST-1 člen 18, 19, 19/1, 19/2.. ZZK-1 člen 234.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - podrejen tožbeni zahtevek
S tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, s tem pa je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 19. člena ZST-1, v zvezi s 41. členom ZPP), pri tem pa ne pride v poštev določba 18. člena ZST-1, saj pri izbrisnem zahtevku ne gre za podrejen tožbeni zahtevek, kot to zmotno v pritožbi navaja tožeča stranka.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - reorganizacija - izbira presežnega delavca - ocena delovne uspešnosti - bolniški stalež - diskriminacija - pritožbene novote
Toženka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu. Bistveno je, da je toženka dokazala, da tožnici ni mogla zagotoviti dela na njenem delovnem mestu, saj je ukinila delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in tudi funkcijo pooblaščenega obdelovalca osebnih podatkov, ki jo je tožnica dejansko opravljala v okviru tega delovnega mesta.
ZIZ člen 40, 239. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 2, 9, 9/1, 9/2, 24. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 24.
aplikacija eizvršba - predlog za zavarovanje terjatve - vlaganje elektronskega predloga - vsebina predloga - obrazložitev predloga - dokument v elektronski obliki - elektronska vloga - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - razlogi za ugovor
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku zavarovanja smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da bi morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama morala dolžnica uveljavljati v predhodnem davčnem postopku. Če je posamezen izvršilni naslov nepravilen po vsebini iz razlogov, ki jih je dopustno uveljavljati v pravnem sredstvu zoper listino, ki predstavlja izvršilni naslov, je namreč to stvar (pravočasnega uveljavljanja) rednih ali izrednih pravnih sredstev, kot jih določa ZDavP-2. V postopku zavarovanja pa dolžnica lahko ugovarja zavarovanju iz več razlogov, ki so primeroma navedeni v ZIZ. Tako lahko npr. ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je dolžnica izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v davčnem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le-teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve zavarovanja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00059372
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/7. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/5. ZPP člen 318, 324, 324/1, 324/7, 357a, 357a/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - sklep o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - opozorilo stranki - pravni pouk - vsebina pravnega pouka - obrazložitev sodne odločbe - vsebina obrazložitve sodne odločbe - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva - vsebinsko odločanje o zahtevku - pravica do poštenega sojenja
Ko gre za sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga izda sodišče prve stopnje, je dolžno izpolniti zakonsko zahtevo po opozorilu stranki glede začetka teka roka za plačilo sodne takse sodišče prve stopnje, ko gre za pritožbo zoper sklep o ugovoru proti plačilnemu nalogu, pa se zakonska dolžnost opozorila nanaša na pritožbeno sodišče. Sedmi odstavek 34.a člena ZIZ govori o sodišču, ki pravnemu sredstvu ne ugodi, in o sodišču, ki mora v takem primeru stranko opozoriti glede začetka teka roka. Že glede na jezikovno razlago je torej mogoče razumeti, da gre za eno in isto sodišče, torej tisto sodišče, ki odloči o pravnem sredstvu in nato stranko tudi opozori na začetek teka roka. Sicer pa je bistveno, da stranka opozorilo dobi, s strani katerega sodišča je opozorjena, pa za varstvo njenih pravic niti ni pomembno.
Zakonska domneva fikcije umika vloge, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ima tudi ustavnopravne in konvencijske razsežnosti. Ustavna pravica do sodnega varstva in konvencijska pravica do poštenega sojenja namreč zagotavljata stranki vsebinsko odločanje o vlogi, če se vloga šteje za umaknjeno, pa je stranka za tako odločitev prikrajšana. Za učinkovito uveljavljanje pravice do sodnega varstva in pravice do izjave je potreben tudi pravilen pravni pouk. Kljub temu pa ni pravilno pritožbeno stališče, da mora biti opozorilo po sedmem odstavku 34.a člena ZST-1 v pravnem pouku sklepa in ne v njegovi obrazložitvi. Res je zavezujoč le izrek sodne odločbe, njena obrazložitev pa ne, ter je sestavni del sodne odločbe tudi pravni pouk. Vendar slednje ne velja za vse odločbe. Že iz prvega odstavka 324. člena ZPP izhaja, da mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi – torej le o pravnem sredstvu, in to le o rednem. Če so zoper sodno odločbo možna le izredna pravna sredstva, pravnega pouka v njej ni. Če torej zakon ne predpisuje, da mora biti stranka v pravnem pouku opozorjena o zakonsko sicer predvidenih izrednih pravnih sredstev, to še toliko bolj velja za opozorilo v zvezi s tekom roka za plačilo sodne takse.
Stranke v sodnem postopku nimajo le pravic, temveč tudi dolžnosti, ena od njih je zadostna procesna skrbnost. Že od povprečno skrbne stranke pa je utemeljeno pričakovati, da prebere tudi obrazložitev sodne odločbe, izdane v zvezi z njenim lastnim pravovrastvenim zahtevkom, čeprav sicer ta del odločbe ni zavezujoč. Nenazadnje je ustrezna obrazložitev pogoj za učinkovito vložitev pravnega sredstva in kot taka zato ni le postranskega pomena. Pritožbenega argumenta, da obrazložitev ne sodi med obvezno branje zato višje sodišče ne sprejema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00060600
ZPP člen 214, 277, 277/1, 318. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 10. OZ člen 9, 239, 239/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - pravilnost vročitve - nevložitev odgovora na tožbo - afirmativna litiskontestacija - neprerekana dejstva - dolžnost izpolnitve obveznosti
Očitno gre za vročitev, ki je skladna pravu zaprošene države, saj sicer sodišče v Stuttgartu ne bi označilo na obrazcu, da je bila vročitev opravljena. Iz potrdila izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožene stranke. Pritožbene trditve v zvezi s tem so le pavšalne in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravilni vročitvi tožbe ne omajejo.
KZ-1 člen 252, 252/1, 252/1-1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
posebni primeri ponarejanja listin - kaznivo dejanje posebnih primerov ponarejanja listin - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - protipravno ravnanje - zavrženje obtožnega predloga
V zakonskem opisu kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 se določen pojem "neupravičeno" nanaša na celotno ravnanje, ki ga zajema zakonski opis, zato ni pravi zakonski znak in navedba tega pojma v opisu dejanja niti ni potrebna, temveč je za obstoj kaznivega dejanja bistveno, da neupravičena izpolnitev listine izhaja iz opisa dejanja kot celote.
pristojnost - spor iz pristojnosti okrožnega sodišča - kompetenčni spor - gospodarski spor - personalni kriterij - stvarna pristojnost
Kriteriji za določitev gospodarskega spora so v ZPP taksativno našteti in v sporih med domačimi osebami temeljijo na personalnem kriteriju iz 481. člena ZPP. Zato ni nobenega dvoma, da je spor o pristojnosti na podlagi navedenega potrebno rešiti tako, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je neupravičeno izreklo za stvarno nepristojno, čeprav sta tožeča stranka in prva tožena stranka gospodarski družbi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060686
OZ člen 357.
plačilo zavarovalnine - zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - ocena invalidnosti - stopnja invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnih rokov - pravočasnost vložitve tožbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12. 2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena OZ, ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.
zastaranje odškodninske terjatve - povzročitev škode (odklop vode) - subjektivni in objektivni zastaralni rok - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Toženka je 12. 4. 2012 pri tožnici izvedla odklop vodnega priključka in takrat brez vednosti tožnice odtujila vodomer in pripadajoča ventila. Tožnica se je s tem seznanila najkasneje 2. 8. 2012. Zoper toženko ni v zvezi s tem sprožila nobenega sodnega postopka, dogovora o vračilu, ki naj bi bil sklenjen v letu 2019, pa ni dokazala. Terjatev tožnice je zastarala.
Ker je toženec prijavo naredil na podlagi dogodkov, ki so se izkazano zgodili, mu ni mogoče očitati krivde, če je bila njegova ocena pravne kvalifikacije, kot pravnega laika, napačna. Toženčevo ravnanje ni bilo usmerjeno v povzročitev škode tožniku z namenom, da ga prizadene, ampak je bila vložitev ovadbe reakcija toženca na dolgotrajne tožnikove pritiske, ki so postajali vse bolj agresivni. Zato vložena ovadba ni bila protipravno oziroma nedopustno ravnanje.
Denarna obveznost, določena v izreku izpodbijanega sklepa, je po naravi stvari deljiva. Ker torej v izreku ni navedeno, da sta toženki solidarni dolžnici, velja, da je vsaka od njiju dolžna tožnikoma polovico zneska.
predlog za obnovo postopka - kreditna pogodba v CHF - nična pogodba - razlogi za obnovo postopka - novi dokazi - nova dejstva in dokazi
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočno sodno odločbo. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti, ki je v obliki ustavnega načela določena v 158. členu Ustave, je sestavni del pravice od učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Del te pravice je tudi prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča. Zato je pri oceni dovoljenosti in utemeljenosti obnovitvenih razlogov potrebna stroga presoja.
Novi dokazi tudi v ničemer ne spreminjajo presoje sodišča prve stopnje, da v času sklenitve pogodbe ni bilo kršeno načelo enake vrednosti dajatev, saj toženka na podlagi spremembe tečaja zaradi dolžnosti zaprtih pozicij ni imela posebnih dobičkov. Zgolj zaradi razkoraka v stopnji informiranosti med banko kot finančnim strokovnjakom in potrošnikom zato ni mogoče zaključiti, da je bilo pogodbeno razmerje že od vsega začetka nepošteno ter nično in novi dokazi drugačne presoje ne utemeljujejo.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - varstvo in vzgoja otroka - obseg stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba sodne poravnave - ogroženost otroka - največja korist otroka - zagotovljeni bivanjski pogoji - možnosti staršev - spremenjene okoliščine - starševska skrb - poročilo centra za socialno delo
Presoja o tem, ali so se z odraščanjem potrebe otrok spremenile in bi bilo zanju bolj optimalno tedensko prehajanje med materjo in očetom, bo stvar postopka odločanja o očetovem predlogu za spremembo v ureditvi razmerja med njim in sinovoma. Ne gre za nujne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo vozila - grajanje napak - obstoj stvarne napake - notifikacijska dolžnost
V skladu s 633. členom OZ je naročnik dolžan pregledati opravljeno delo, brž ko je mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Od podjemnika lahko zahteva odpravo napake v primernem roku, v določenih primerih pa lahko odstopi od pogodbe (637. in 638. člen OZ).
Potemtakem mora toženka, ki je (delno) izpolnila zahtevek, povrniti tožnici do tedaj nastale pravdne stroške, ker je ta tožbo delno umaknila takoj po izpolnitvi opustitvenega dela zahtevka.
sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - nadomestni sklep - zmotna uporaba materialnega prava - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža
Če sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in odloči, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), ZSReg nima nobenih določb glede usode vpisanih podatkov. Višje sodišče v takem primeru nima podlage za odločitev o izbrisu vpisanega podatka. Zakon registrskemu sodišču nalaga, da vpiše izbris vpisa le na podlagi spremembe sklepa, na podlagi katerega je bil vpis opravljen, ne pa v primeru, če je bil sklep, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču v nov postopek. Šele tedaj, če in ko bo registrsko sodišče v ponovljenem postopku odločilo drugače kot prvič in bo zahtevek za vpis zavrnilo, bo na podlagi takega sklepa imelo podlago tudi za izbris opravljenega vpisa. Izbris opravljenega vpisa se tako lahko opravi šele, če in ko registrsko sodišče v ponovljenem postopku zavrne zahtevek za vpis, saj ZSReg za primer ponovnega odločanja na podlagi razveljavljenega sklepa nima posebnih določb o tem, da se na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi izbris vpisa, kot je to v drugem odstavku 40. člena določeno za primer, če sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom že zavrne zahtevek za vpis.
Družba B. d. o. o. je res bila posojilojemalec zneska posojila 32.000,00 EUR s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi po 8% fiksni obrestni meri in v primeru zamude z vračilom posojila upniku še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa je bil dolžnik edini družbenik in direktor navedene družbe. Upniku se je osebno zavezal k plačilu kot porok in plačnik, torej kot solidarni dolžnik. Svojo osebno obveznost plačila in hkrati obveznost drugega je zavaroval kot zastavitelj tudi s hipotekami pri edini razpoložljivi nepremičnini.
Sodišče je presojalo očitano ravnanje dolžnika in pri tem upoštevalo njegovo subjektivno oceno možnosti poplačila obveznosti iz naslova poroštva in njegovo skrbnost pri tem, na drugi strani pa ugotavljalo tudi vlogo upnika in njegovo ravnanje glede sklenitve posla in pridobljenega zavarovanja.
V ZFPPIPP ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče v postopku osebnega stečaja preizkusiti, ali je dolžnik vložil na podlagi 104. člena KZ-1 tudi prošnjo za izbris izrečene pravnomočne obsodbe na podlagi pogojev sodne rehabilitacije. Slednje bi sicer dolžnik lahko storil, čeprav v konkretnem postopku niti ne navaja, da je prošnjo vložil. Sicer bi po mnenju sodišča druge stopnje postopek sodne rehabilitacije moral biti končan že do izteka preizkusnega obdobja z izbrisom kazenske obsodbe iz kazenske evidence.
Med strankama je bila sklenjena prevozna pogodba v ustni obliki. Tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ki bi izkazoval drugačno ceno za prevoz od tiste, ki izhaja iz računov. V ta namen je predlagala le zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki pa se brez opravičila ni udeležil naroka, na katerega je bil povabljen. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo.
Določba 669. člena OZ govori o pravici prevoznika do običajnega plačila, če višina prevoza ni določena s tarifo, aktom ali pogodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da uporaba te določbe ni na mestu, ker sta obe stranki zatrjevali, da je bila cena dogovorjena in zato postavitev izvedenca ni potrebna.
napotitev dedičev na pravdo - vračunavanje daril v nujni delež - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - prikrajšanje nujnega dednega deleža - idealna ali realna kolacija - ugotovitev vrednosti zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino.
Sodišče v izpodbijanem sklepu res ni posebej ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine, skupnega nujnega deleža, razpoložljivega dela zapuščine ter prikrajšanja nujnih dednih deležev, vendar je glede na nesporne ugotovitve, da v zapuščino spadajo le zanemarljiva denarna sredstva ter osebno vozilo, ki je praktično brez vrednosti, glede na 28. člen ZD, po katerem se izračuna nujni delež in razpoložljivi del, nedvomno, da so nujni dedni deleži, glede na vrednost nepremičnine, ki je bila podarjena, prikrajšani. V primeru, ko ni dovolj premoženja, da bi se vsakemu sodediču, ki vračunanje zahteva, iz zapuščine dodelila enaka vrednost, kot je vrednost darila ali volila, ki ga je dobil dedič, ki se mu darilo ali volilo obračunava, se lahko prikrajšanje nujnih dednih deležev odpravi le z vračilom daril v zapuščino.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - padec med hojo - zdrs na spolzkih tleh - vzrok padca in zdrsa - ni nevarna stvar - ekskulpacija - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje - škoda - predvidljivost nastanka škode - običajni riziko - naključje
Protipravnega ravnanja toženkinega zavarovanca ni bilo, saj običajni riziki ne sodijo v kategorijo tiste objektivno predvidljive škodne nevarnosti, ki bi jo bilo treba preprečiti. Toženkinemu zavarovancu ni mogoče očitati, da bi opustil kaj, kar bi bil dolžan storiti. Tožnik ni dokazal, da bi bila pohodna površina kakorkoli nadobičajno zdrsljiva, zaradi materiala, naklona ali kakšnega posebnega madeža. Pritožnik se moti, da je bilo to dokazno breme na toženki, ki da se mora ekskulpirati. Tako bi bilo, če bi tožnik dokazal, da je škoda nastala zaradi nedopustnega ravnanja. Ni vsaka škoda taka, tj. posledica nedopustnega ravnanja nekoga drugega. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bila pri tožniku plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj je na razmeroma ozki in kratki poti, ki se le zelo rahlo spušča imel za oprijem na voljo tudi ograjo, ki pa je očitno ni uporabil.