ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 56a, 170, 170/2. URS člen 23, 23/1.
zaznamba izvršbe - izvršba na nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - pozneje pridobljena lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini med izvršilnim postopkom - novi lastnik kot dolžnik - učinek zaznambe izvršbe - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - prehod terjatve ali obveznosti - sklep o nadaljevanju izvršbe - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - hipotekarni (realni) dolžnik - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - položaj hipotekarnega dolžnika - možnost ugovora novega dolžnika - pravica do sodnega varstva
Pravna podlaga, na kateri je pritožnik kot nov lastnik nepremičnine odgovoren za dolg, ki ga ima dolžnik do upnika, je v določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ, ki določa, da z zaznambo izvršbe pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ker je pritožnik na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pridobil lastninsko pravico šele med izvršilnim postopkom, je torej že po samem zakonu vstopil v izvršbo. Pomembno pa je, da za vtoževani dolg odgovarja le z med izvršbo pridobljeno nepremičnino, ne pa tudi z drugimi sredstvi izvršbe. Prav to je v nasprotju z osebnim dolžnikom bistveno za položaj hipotekarnega dolžnika.
Ko torej že sam zakon določa vstop novega dolžnika (zaradi tega, ker je po zaznambi izvršbe pridobil nepremičnino, ki je predmet izvršbe), tako ni potreben upnikov predlog, ampak mora iz pojasnjenih razlogov že samo sodišče izdati sklep o nadaljevanju izvršbe, kot je pravilno postopalo tudi sodišče prve stopnje. S takim sklepom se hipotekarnemu dolžniku omogoči, da je seznanjen, da se bo izvršba sedaj nadaljevala tudi z njim. To mu omogoči, da vloži ugovor po 56.a členu ZIZ, kar pa pomeni, da se mu zagotovi ustavna pravica dostopa do sodnega varstva, ki jo zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave RS (prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059377
URS člen 22, 25. ZIZ člen 212. OZ člen 269. ZPP člen 214, 214/2, 277, 318, 318/4, 339, 339/2, 339/2-8.
naložitev sodnih penalov - sklep o določitvi sodnih penalov - izvršilni naslov - postopek določitve sodnih penalov - kontradiktoren postopek - opozorilo na pravne posledice - poziv na vložitev odgovora na tožbo in opozorilo o posledicah pasivnosti toženca - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - posledice neodgovora na tožbo - zamudna sodba - nedenarna obveznost
Postopek za naložitev plačila sodnih penalov po 212. členu ZIZ po svoji naravi ni izvršilni postopek, čeprav o upnikovem predlogu, da se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče. Upnik v tem postopku namreč pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov, in šele na podlagi tega sklepa izda nato sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi. Postopek odločanja o predlogu za naložitev plačila sodnih penalov je po svoji naravi soroden pravdnemu postopku (sklep, izdan v takem postopku, je izvršilni naslov za izvršbo). Kontradiktornost postopka je treba zagotoviti že pred izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov in mora zato sodišče vročiti upnikov predlog v odgovor dolžniku ter mu določiti rok za odgovor nanj. Ker ZIZ ne ureja postopka odločanja o predlogu upnika za naložitev plačila sodnih penalov, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP, in sicer 277. člen ZPP. Po prvem odstavku tega člena sodišče določi rok, v katerem mora toženec odgovoriti na tožbo, po drugem odstavku pa mora sodišče toženca opozoriti na pravno posledico, če na tožbo ne odgovori, ali če ne odgovori obrazloženo. V pravdnem postopku neodgovor na tožbo pripelje do izdaje zamudne sodbe (v kolikor so izpolnjeni tudi drugi pogoji po 318. členu ZPP), v izvršilnem pa do sklepa o določitvi sodnih penalov.
Sodišče prve stopnje bi v obravnavani zadevi moralo dolžnika ob pozivu na odgovor izrecno opozoriti, da bo v okviru presoje utemeljenosti upnikovega predloga za določitev sodnih penalov postopalo kot pri vročanju tožbe v odgovor, torej da bo v primeru neodgovora na upnikov predlog le-temu ugodilo. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč predpostavlja, da se navedbe v tožbi, na katero toženec v zakonskem roku ne odgovori, štejejo za priznane. Z opustitvijo opozorila na pravne posledice, če dolžnik na upnikov predlog ne bo pravočasno odgovoril, na katero se pritožba izrecno sklicuje, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in uveljavljano kršitev ustavne pravice do izjave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00059081
ZKP člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/4. KZ-1 člen 54, 54/1, 54/2. ZNPPol člen 19.
nadaljevano kaznivo dejanje - istovrstno kaznivo dejanje - uporaba svojega jezika v kazenskem postopku
Vrhovno sodišče je v odločbi z dne 5. 5. 2011, opr. št. I Ips 1/2011 presodilo, da ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči. Prav do takšne situacije pa bi v obravnavanem primeru, ko sta obtoženca še v kazenskem postopku pri drugih sodiščih zaradi številnih istovrstnih kaznivih dejanj, prišlo.
Določba 8. člena ZKP se torej po vsebini nanaša na udejanjenje pravice do uporabe svojega jezika pri sodnih dejanjih. V zvezi z aktivnostmi policije in zakonske podlage njihovega delovanja v okviru določbe 148. člena ZKP, katerega rezultat so tudi konkretni uradni zaznamki napravljeni v zvezi z njihovimi ugotovitvami in izjave obtožencev, pa gre izpostaviti, da ravnanja policije niso sodna dejanja, zato obtožencema v zvezi s tem tudi pravice iz 8. člena ZKP niso mogle biti kršene, ker se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - načelo enake vrednosti dajatev - darilni namen - psihično stanje - dopustna kavza - konverzija
V nadaljevanju pa je bilo potrebno tudi ugotavljati, ali je podan element aleatornosti - tveganja. Ena od bistvenih značilnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč je prav aleatornost. To, kot je bilo že zgoraj navedeno, pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Pri aleatornih pogodbah je namreč tveganje del pogodbene podlage. Stranki ne moreta vedeti, kolikšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega, kako hudo bo preživljanec bolan in obnemogel in koliko časa bo treba zanj skrbeti. Prvina tveganosti izhaja iz dejstva, da je trenutek smrti vselej negotov. Tveganost je glede na stanje preživljanca (njegovo starost, zdravje) lahko bolj ali manj intenzivna. Pritrditi je pritožbi, da je bila v obravnavanem primeru sicer manj intenzivna že zaradi starosti toženke, kar pa še ne pomeni, da element aleatornosti ni bil podan, predvsem upoštevaje dejstvo, da bi pokojna zaradi svojega zdravstvenega stanja po prihodu iz bolnišnice bila potrebna obširne (verjetno paliativne) pomoči s strani toženke.
pristojnost - spor iz pristojnosti okrožnega sodišča - kompetenčni spor - gospodarski spor - personalni kriterij - stvarna pristojnost
Kriteriji za določitev gospodarskega spora so v ZPP taksativno našteti in v sporih med domačimi osebami temeljijo na personalnem kriteriju iz 481. člena ZPP. Zato ni nobenega dvoma, da je spor o pristojnosti na podlagi navedenega potrebno rešiti tako, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je neupravičeno izreklo za stvarno nepristojno, čeprav sta tožeča stranka in prva tožena stranka gospodarski družbi.
KZ-1 člen 252, 252/1, 252/1-1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
posebni primeri ponarejanja listin - kaznivo dejanje posebnih primerov ponarejanja listin - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - protipravno ravnanje - zavrženje obtožnega predloga
V zakonskem opisu kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 se določen pojem "neupravičeno" nanaša na celotno ravnanje, ki ga zajema zakonski opis, zato ni pravi zakonski znak in navedba tega pojma v opisu dejanja niti ni potrebna, temveč je za obstoj kaznivega dejanja bistveno, da neupravičena izpolnitev listine izhaja iz opisa dejanja kot celote.
Denarna obveznost, določena v izreku izpodbijanega sklepa, je po naravi stvari deljiva. Ker torej v izreku ni navedeno, da sta toženki solidarni dolžnici, velja, da je vsaka od njiju dolžna tožnikoma polovico zneska.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - varstvo in vzgoja otroka - obseg stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba sodne poravnave - ogroženost otroka - največja korist otroka - zagotovljeni bivanjski pogoji - možnosti staršev - spremenjene okoliščine - starševska skrb - poročilo centra za socialno delo
Presoja o tem, ali so se z odraščanjem potrebe otrok spremenile in bi bilo zanju bolj optimalno tedensko prehajanje med materjo in očetom, bo stvar postopka odločanja o očetovem predlogu za spremembo v ureditvi razmerja med njim in sinovoma. Ne gre za nujne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060686
OZ člen 357.
plačilo zavarovalnine - zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - ocena invalidnosti - stopnja invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnih rokov - pravočasnost vložitve tožbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12. 2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena OZ, ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.
predlog za obnovo postopka - kreditna pogodba v CHF - nična pogodba - razlogi za obnovo postopka - novi dokazi - nova dejstva in dokazi
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočno sodno odločbo. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti, ki je v obliki ustavnega načela določena v 158. členu Ustave, je sestavni del pravice od učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Del te pravice je tudi prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča. Zato je pri oceni dovoljenosti in utemeljenosti obnovitvenih razlogov potrebna stroga presoja.
Novi dokazi tudi v ničemer ne spreminjajo presoje sodišča prve stopnje, da v času sklenitve pogodbe ni bilo kršeno načelo enake vrednosti dajatev, saj toženka na podlagi spremembe tečaja zaradi dolžnosti zaprtih pozicij ni imela posebnih dobičkov. Zgolj zaradi razkoraka v stopnji informiranosti med banko kot finančnim strokovnjakom in potrošnikom zato ni mogoče zaključiti, da je bilo pogodbeno razmerje že od vsega začetka nepošteno ter nično in novi dokazi drugačne presoje ne utemeljujejo.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo vozila - grajanje napak - obstoj stvarne napake - notifikacijska dolžnost
V skladu s 633. členom OZ je naročnik dolžan pregledati opravljeno delo, brž ko je mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Od podjemnika lahko zahteva odpravo napake v primernem roku, v določenih primerih pa lahko odstopi od pogodbe (637. in 638. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00060600
ZPP člen 214, 277, 277/1, 318. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 10. OZ člen 9, 239, 239/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - pravilnost vročitve - nevložitev odgovora na tožbo - afirmativna litiskontestacija - neprerekana dejstva - dolžnost izpolnitve obveznosti
Očitno gre za vročitev, ki je skladna pravu zaprošene države, saj sicer sodišče v Stuttgartu ne bi označilo na obrazcu, da je bila vročitev opravljena. Iz potrdila izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožene stranke. Pritožbene trditve v zvezi s tem so le pavšalne in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravilni vročitvi tožbe ne omajejo.
Potemtakem mora toženka, ki je (delno) izpolnila zahtevek, povrniti tožnici do tedaj nastale pravdne stroške, ker je ta tožbo delno umaknila takoj po izpolnitvi opustitvenega dela zahtevka.
zastaranje odškodninske terjatve - povzročitev škode (odklop vode) - subjektivni in objektivni zastaralni rok - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Toženka je 12. 4. 2012 pri tožnici izvedla odklop vodnega priključka in takrat brez vednosti tožnice odtujila vodomer in pripadajoča ventila. Tožnica se je s tem seznanila najkasneje 2. 8. 2012. Zoper toženko ni v zvezi s tem sprožila nobenega sodnega postopka, dogovora o vračilu, ki naj bi bil sklenjen v letu 2019, pa ni dokazala. Terjatev tožnice je zastarala.
Ker je toženec prijavo naredil na podlagi dogodkov, ki so se izkazano zgodili, mu ni mogoče očitati krivde, če je bila njegova ocena pravne kvalifikacije, kot pravnega laika, napačna. Toženčevo ravnanje ni bilo usmerjeno v povzročitev škode tožniku z namenom, da ga prizadene, ampak je bila vložitev ovadbe reakcija toženca na dolgotrajne tožnikove pritiske, ki so postajali vse bolj agresivni. Zato vložena ovadba ni bila protipravno oziroma nedopustno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059061
OZ člen 349, 349/1, 364, 364/1, 364/2.
gradbena pogodba - začasna situacija - delno plačilo - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava terjatve - konkludentno ravnanje dolžnika - prava volja - zastaranje - pretrganje zastaranja
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Če se pripoznava nanaša na določeno višino dolga, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Da bi dolžnikovo dejanje lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pri tem je odločilno, kako je (konkludentno) dolžnikovo dejanje objektivno videti. Pri presoji okoliščin, ki kažejo na toženkino pripoznavo dolga, tako ni pomembno, ali so bile toženkine zahteve po predložitvi izjav podizvajalcev utemeljene ali ne, pač pa zgolj, ali je mogoče na njihovi podlagi razpoznati toženkino voljo, da je tožnici z zadnjim nakazilom zneska po IV. začasni situaciji sporočila tudi, da obstaja dolg po tej situaciji še za neplačani znesek.
Družba B. d. o. o. je res bila posojilojemalec zneska posojila 32.000,00 EUR s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi po 8% fiksni obrestni meri in v primeru zamude z vračilom posojila upniku še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa je bil dolžnik edini družbenik in direktor navedene družbe. Upniku se je osebno zavezal k plačilu kot porok in plačnik, torej kot solidarni dolžnik. Svojo osebno obveznost plačila in hkrati obveznost drugega je zavaroval kot zastavitelj tudi s hipotekami pri edini razpoložljivi nepremičnini.
Sodišče je presojalo očitano ravnanje dolžnika in pri tem upoštevalo njegovo subjektivno oceno možnosti poplačila obveznosti iz naslova poroštva in njegovo skrbnost pri tem, na drugi strani pa ugotavljalo tudi vlogo upnika in njegovo ravnanje glede sklenitve posla in pridobljenega zavarovanja.
V ZFPPIPP ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče v postopku osebnega stečaja preizkusiti, ali je dolžnik vložil na podlagi 104. člena KZ-1 tudi prošnjo za izbris izrečene pravnomočne obsodbe na podlagi pogojev sodne rehabilitacije. Slednje bi sicer dolžnik lahko storil, čeprav v konkretnem postopku niti ne navaja, da je prošnjo vložil. Sicer bi po mnenju sodišča druge stopnje postopek sodne rehabilitacije moral biti končan že do izteka preizkusnega obdobja z izbrisom kazenske obsodbe iz kazenske evidence.
sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - nadomestni sklep - zmotna uporaba materialnega prava - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža
Če sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in odloči, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), ZSReg nima nobenih določb glede usode vpisanih podatkov. Višje sodišče v takem primeru nima podlage za odločitev o izbrisu vpisanega podatka. Zakon registrskemu sodišču nalaga, da vpiše izbris vpisa le na podlagi spremembe sklepa, na podlagi katerega je bil vpis opravljen, ne pa v primeru, če je bil sklep, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču v nov postopek. Šele tedaj, če in ko bo registrsko sodišče v ponovljenem postopku odločilo drugače kot prvič in bo zahtevek za vpis zavrnilo, bo na podlagi takega sklepa imelo podlago tudi za izbris opravljenega vpisa. Izbris opravljenega vpisa se tako lahko opravi šele, če in ko registrsko sodišče v ponovljenem postopku zavrne zahtevek za vpis, saj ZSReg za primer ponovnega odločanja na podlagi razveljavljenega sklepa nima posebnih določb o tem, da se na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi izbris vpisa, kot je to v drugem odstavku 40. člena določeno za primer, če sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom že zavrne zahtevek za vpis.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059589
ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 402, 402/3, 402/5, 503, 503/2, 507, 507/1. KZ-1 člen 75, 75/2.
protipravna premoženjska korist - vračilo koristi - predlog za obročno plačilo - zamuda roka - prekluzivni rok - zavrženje predloga - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Drugi odstavek 503. člena ZKP in drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika dopuščata, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa sme obsojeni ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP predlog za obročno plačilo podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - neizvedba dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - neobstoj vzročne zveze - nedokazanost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče je glede na tožbene navedbe utemeljeno štelo, da tožnik primarno zahteva sodnega izvedenca s področja travmatologije in tega tudi postavilo. Ker tožnik predujma za izvedenca s področja oftalmologije ni založil, sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.