sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - nadomestni sklep - zmotna uporaba materialnega prava - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža
Če sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in odloči, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), ZSReg nima nobenih določb glede usode vpisanih podatkov. Višje sodišče v takem primeru nima podlage za odločitev o izbrisu vpisanega podatka. Zakon registrskemu sodišču nalaga, da vpiše izbris vpisa le na podlagi spremembe sklepa, na podlagi katerega je bil vpis opravljen, ne pa v primeru, če je bil sklep, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču v nov postopek. Šele tedaj, če in ko bo registrsko sodišče v ponovljenem postopku odločilo drugače kot prvič in bo zahtevek za vpis zavrnilo, bo na podlagi takega sklepa imelo podlago tudi za izbris opravljenega vpisa. Izbris opravljenega vpisa se tako lahko opravi šele, če in ko registrsko sodišče v ponovljenem postopku zavrne zahtevek za vpis, saj ZSReg za primer ponovnega odločanja na podlagi razveljavljenega sklepa nima posebnih določb o tem, da se na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi izbris vpisa, kot je to v drugem odstavku 40. člena določeno za primer, če sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom že zavrne zahtevek za vpis.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 283, 283/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - prištevnost obdolženca
Okrožni državni tožilec sicer izrecno uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vendar je pritožbeno sodišče v navedbah, da je sodišče prve stopnje na eni strani povzemalo ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke B. B., da je obdolženi dne 8. 9. 2020 razumel pomen svojega dejanja in ravnanja ter se zavedal in razumel ustrezna opozorila, na drugi strani pa je iz lastnega zaključilo, da obdolženi dne 8. 9. 2020, ko je zoper sebe podal samoobtožbo, ni bil razpravno sposoben, prepoznalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je po oceni pritožbenega sodišča tudi podana. Razlogi o odločilnih dejstvih, tj. glede vprašanja obdolženčeve prištevnosti tempore criminis v izpodbijani sodbi so popolnoma nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - unovčenje stečajne mase - izterjava terjatev stečajnega dolžnika - možnosti za uspeh - tveganje - kontrola dela stečajnega upravitelja - obrazloženost sklepa - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe
V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga med drugim tudi zastopa pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase. Med unovčenje stečajne mase sodi tudi izterjava terjatev stečajnega dolžnika. Ker gre za unovčenje stečajne mase, za kar ima upravitelj neposredno in izrecno zakonsko pooblastilo, njegova dejanja s tem v zvezi ne morejo biti nedopustna.
Ni naloga stečajnega sodišča, da ob izdaji soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka usmerja upravitelja s tem, da presoja njegovo izbiro sodnega postopka v smislu cenovne opredelitve oziroma kateri postopek izbrati kot stroškovno bolj ugoden. Pri tem višina stroškov v posameznem sodnem postopku tudi nikoli ni odvisna le od ene stranke postopka, temveč tudi od procesnih dejanj drugih strank postopka.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - padec med hojo - zdrs na spolzkih tleh - vzrok padca in zdrsa - ni nevarna stvar - ekskulpacija - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje - škoda - predvidljivost nastanka škode - običajni riziko - naključje
Protipravnega ravnanja toženkinega zavarovanca ni bilo, saj običajni riziki ne sodijo v kategorijo tiste objektivno predvidljive škodne nevarnosti, ki bi jo bilo treba preprečiti. Toženkinemu zavarovancu ni mogoče očitati, da bi opustil kaj, kar bi bil dolžan storiti. Tožnik ni dokazal, da bi bila pohodna površina kakorkoli nadobičajno zdrsljiva, zaradi materiala, naklona ali kakšnega posebnega madeža. Pritožnik se moti, da je bilo to dokazno breme na toženki, ki da se mora ekskulpirati. Tako bi bilo, če bi tožnik dokazal, da je škoda nastala zaradi nedopustnega ravnanja. Ni vsaka škoda taka, tj. posledica nedopustnega ravnanja nekoga drugega. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bila pri tožniku plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj je na razmeroma ozki in kratki poti, ki se le zelo rahlo spušča imel za oprijem na voljo tudi ograjo, ki pa je očitno ni uporabil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059061
OZ člen 349, 349/1, 364, 364/1, 364/2.
gradbena pogodba - začasna situacija - delno plačilo - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava terjatve - konkludentno ravnanje dolžnika - prava volja - zastaranje - pretrganje zastaranja
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Če se pripoznava nanaša na določeno višino dolga, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Da bi dolžnikovo dejanje lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pri tem je odločilno, kako je (konkludentno) dolžnikovo dejanje objektivno videti. Pri presoji okoliščin, ki kažejo na toženkino pripoznavo dolga, tako ni pomembno, ali so bile toženkine zahteve po predložitvi izjav podizvajalcev utemeljene ali ne, pač pa zgolj, ali je mogoče na njihovi podlagi razpoznati toženkino voljo, da je tožnici z zadnjim nakazilom zneska po IV. začasni situaciji sporočila tudi, da obstaja dolg po tej situaciji še za neplačani znesek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059090
OZ člen 111. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - zaprtje računa - povrnitev sredstev
Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (drugi odstavek 1054. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).
Družba B. d. o. o. je res bila posojilojemalec zneska posojila 32.000,00 EUR s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi po 8% fiksni obrestni meri in v primeru zamude z vračilom posojila upniku še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa je bil dolžnik edini družbenik in direktor navedene družbe. Upniku se je osebno zavezal k plačilu kot porok in plačnik, torej kot solidarni dolžnik. Svojo osebno obveznost plačila in hkrati obveznost drugega je zavaroval kot zastavitelj tudi s hipotekami pri edini razpoložljivi nepremičnini.
Sodišče je presojalo očitano ravnanje dolžnika in pri tem upoštevalo njegovo subjektivno oceno možnosti poplačila obveznosti iz naslova poroštva in njegovo skrbnost pri tem, na drugi strani pa ugotavljalo tudi vlogo upnika in njegovo ravnanje glede sklenitve posla in pridobljenega zavarovanja.
V ZFPPIPP ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče v postopku osebnega stečaja preizkusiti, ali je dolžnik vložil na podlagi 104. člena KZ-1 tudi prošnjo za izbris izrečene pravnomočne obsodbe na podlagi pogojev sodne rehabilitacije. Slednje bi sicer dolžnik lahko storil, čeprav v konkretnem postopku niti ne navaja, da je prošnjo vložil. Sicer bi po mnenju sodišča druge stopnje postopek sodne rehabilitacije moral biti končan že do izteka preizkusnega obdobja z izbrisom kazenske obsodbe iz kazenske evidence.
postopek za plačilo sodne takse - pravilno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse z navedbo napačne reference
Tudi plačilo sodne takse, ki bi bilo pravočasno opravljeno na napačen sklic, bi se štelo za pravilno plačano sodno takso. Pogoj pa je, da je bil namen plačila plačati sodno takso za obravnavano zadevo oziroma za pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo, da je umaknjena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059589
ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 402, 402/3, 402/5, 503, 503/2, 507, 507/1. KZ-1 člen 75, 75/2.
protipravna premoženjska korist - vračilo koristi - predlog za obročno plačilo - zamuda roka - prekluzivni rok - zavrženje predloga - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Drugi odstavek 503. člena ZKP in drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika dopuščata, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa sme obsojeni ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP predlog za obročno plačilo podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.
gradbena pogodba - bančna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - neodvisna bančna garancija - bančna garancija za odpravo napak - temeljno razmerje - odprava stvarne napake - jamčevalni rok - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - podaljšanje bančne garancije
Neodvisna bančna garancija načeloma omogoča izplačilo tudi na podlagi neutemeljenega zahtevka, ker se ne preverja ali je resnično prišlo do kršitve temeljnega posla. To pravilo pa ni absolutno in v določenih redkih primerih lahko banka garant zavrne izplačilo, če je zahtevek očitno neutemeljen. Neutemeljenost pa mora izhajati že iz samega zahtevka za unovčenje, tako da jo lahko banka garant prepozna tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov.
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki dovolilo, da na naroku postavlja vprašanja, ki niso imela nobene trditvene podlage, ni določno opisala, katera so bila ta vprašanja (in posledično - na katera tako ugotovljena dejstva ne bi smelo opreti svoje odločitve, če jo je). Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve. Pritožbenemu sodišču se namreč nikoli ne more naložiti, da bo v vlogah stranke, ki jih je vložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, samo iskalo in preverjalo, ali je imel postopek dokazovanja (v tem primeru dokazovanja z zaslišanjem prič in zakonitih zastopnikov) ustrezno trditveno podlago.
Upravnik v zunanjem razmerju s tretjo osebo lahko nastopa tudi v svojem imenu in za račun etažnih lastnikov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - neizvedba dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - neobstoj vzročne zveze - nedokazanost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče je glede na tožbene navedbe utemeljeno štelo, da tožnik primarno zahteva sodnega izvedenca s področja travmatologije in tega tudi postavilo. Ker tožnik predujma za izvedenca s področja oftalmologije ni založil, sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča v tem sporu ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila tožnikova razrešitev s funkcije predsednika uprave toženke zakonita. Zakonitost sklepa o odpoklicu tožnika z dne 11. 11. 2021 ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi s presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ki je v smislu sosledja dogodkov le posledica odpoklica. Pri predhodnem vprašanju gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, razlogi za razrešitev pa niso ne eno ne drugo (prim. Pdp 528/2018, Pdp 273/2020 in Pdp 434/2021).
dedovanje - procesna sposobnost - procesna sposobnost dediča - prava volja strank - demenca - poslovna nesposobnost
Pritožbeno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotavlja, da A. A. ni bila sposobna razumeti pomena in posledic zapuščinskega postopka, kar pomeni, da ni bila sposobna samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj, zato ni bila procesno sposobna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060722
ZVZD-1 člen 39.. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost delodajalca - skupno delovišče - dejanski delodajalec - napotitev na delo - navodila za delo - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza - protipravno ravnanje - prekluzija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni organizirala dela na gradbišču - delovišču naročnika, ni dajala navodil za delo na tem delovišču (na njem ni imela svojega delovodje) in ni imela obveznosti, da delo nadzira. Glede na tako ugotovljena dejstva se je utemeljeno sklicevalo na sodno prakso, ki je v primeru skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila preko delodajalca v formalnem smislu (tožena stranka) na naročnika del, ki organizira delovni proces na skupnem gradbišču, odgovarja za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih izvajalcev in s tem odgovarja kot dejanski delodajalec z vidika odškodninske odgovornosti. Ker je bil v razmerju do tožnika naročnik v vlogi dejanskega delodajalca z vidika odškodninske odgovornosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo nesrečo pri delu.
odločitev o pravdnih stroških - sosporniki - sosporništvo na pasivni strani - zastopanje več strank - načelo uspeha v pravdi - delni uspeh - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se po ustaljeni sodni praksi v primeru različnega pravdnega uspeha sospornikov v postopku stroški skupnega zastopanja delijo po enakih delih (analogna uporaba 161. člena ZPP) in nato upošteva posamičen uspeh v pravdi. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zoper petega do osmega toženca v celoti propadel, je tem tožencem ne glede na njegov (delni) uspeh s tožbo zoper prvega do petega toženca dolžan povrniti njihove pravdne stroške.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059727
KZ-1 člen 34, 50, 50-1, 50-2, 51, 51/2, 51/2-1, 73, 73/1, 116, 116-1, 116-4, 117. URS člen 27. ZKP člen 285.c, 285.c/1, 285.c/1-3, 354, 371, 371/2, 372, 372-1, 392, 392/1.
poskus kaznivega dejanja umora - domneva nedolžnosti - priznanje krivde - presoja okoliščin priznanja krivde - opis dejanskega stanja - pravna kvalifikacija - uboj na mah - pravna presoja dejanja - iura novit curia - umor na zahrbten način - kršitev kazenskega zakona - način storitve kaznivega dejanja
Iz podatkov kazenskega spisa obravnavane zadeve, konkretno iz zapisnika o predobravnavnem naroku pa ne izhaja, da se je prvostopno sodišče z vprašanjem, kaj natančno obdolženčevo priznanje zajema, sploh ukvarjalo. Utemeljen je tako pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni preizkušalo na katero kaznivo dejanje se priznanje sploh nanaša oziroma, ali opis dejanskega stanja in pravna kvalifikacija sploh ustrezata temu, kar obdolženec priznava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062853
KZ-1 člen 50, 50/2, 173, 173/1.. ZKP člen 394, 394/1.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - sprememba kazenske sankcije
Okrožna državna tožilka pravilno opozarja, da pri starostni razliki osemnajstih let, kakor je obstajala tempore criminis, o ljubezenskem razmerju med obtožencem in oškodovanko praktično ni mogoče govoriti, ne glede na to, da ga je oškodovanka morda res tako dojemala. Razen obtoženčeve nekaznovanosti in dejstva, da se je osebnostno uredil, nikakršnih drugih
olajševalnih okoliščin ni, ti dve okoliščini pa sami po sebi statusa posebnih olajševalnih okoliščin ne moreta imeti.
ZSKZDČEU-1 člen 209, 210, 212, 212/1, 224, 224č. Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (2018) priloga 1, 2. ZKP člen 131.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - država članica EU - odvzem premoženjske koristi - oblika potrdila - zastaranje - pristojnost davčnega organa
Okoliščina, ali je bila država, ki predlaga priznanje in izvršitev svoje sodbe, v času, ko je postala sodba pravnomočna, že članica Evropske unije ali ne, za odločanje o utemeljenosti predloga nima pomena. Republike Hrvaška in Republika Slovenija sta v času, ko je prva slednji podala predlog za priznanje in izvršitev svoje sodbe, druga pa o tem odloča, članici Evropske unije, zato sta druga drugi upravičeni podati tak predlog oziroma dolžni presojati njegovo upravičenost ter sodbo priznati in izvršiti, če so za to podani pogoji, določeni v ZSKZDČEU-1. Presoja okoliščin, ali je prišlo do zastaranja pravice do odvzema premoženjske koristi in ali so organi Republike Hrvaške pred podajo obravnavanega predloga Republiki Sloveniji poskušali izterjati protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ni predmet tega postopka. Odločanje o ugovoru zastaranja je v pristojnosti davčnega organa, ki je pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi.
ZZVZZ člen 29, 31.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4.
poškodba pri delu - vzrok začasne nezmožnosti za delo - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - dokončnost in pravnomočnost odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo s tem, da tožnik ni zahteval presoje osebnega zdravnika in ni vložil pritožbe zoper odločbe imenovanega zdravnika ZZZS (oziroma zoper njih sprožil sodnega postopka), zaradi česar so te postale dokončne in pravnomočne, sodišče pa je nanje v tem delovnem sporu vezano in ne more ugotavljati drugačnega razloga za začasno nezmožnost za delo, kot je naveden v njih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to stališče materialnopravno napačno.
Kot je bilo pojasnjeno v zadevi Psp 128/2019, odločitev o vzroku začasne nezmožnosti za delo, ki je naveden v pravnomočni odločbi ZZZS, ne postane pravnomočna, saj ne pomeni odločitve o pravici, temveč zgolj odločitev o dejstvu. Navedeno stališče za ta delovni spor pomeni, da če bi se v njem ugotovil drugačen vzrok za začasno nezmožnost za delo tožnika, kot je bil naveden v potrdilu osebnega zdravnika in odločbah ZZZS, to ne bi pomenilo posega v njihovo dokončnost in pravnomočnost.