CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059014
OZ člen 86. ZPP člen 8, 212, 214, 243. ZD člen 63.
ničnost oporoke - pristnost oporoke - lastnoročna oporoka - dokazni predlog za zaslišanje strank - nekonkretiziranost predloga - dokazni postopek s sodnim izvedencem - listinska dokumentacija - primerjalna metoda - procesno gradivo - dokazna stiska
Dokazni predlog z zaslišanjem strank je toženka pavšalno podala v odgovoru na tožbo. Ob tem ni konkretizirala, o katerih pravno relevantnih dejstvih bi sama izpovedovala.Toženka bi morala substanciran dokazni predlog podati pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Že neobrazloženost dokaznega predloga je dovoljen razlog za njegovo zavrnitev.
Golo zatrjevanje toženke, da sta sporni oporoki pristni in veljavni, ne pomeni smiselno, da je hkrati trdila, da sta primerjalni oporoki nepristni, kot to zmotno zatrjuje v pritožbi. O tem bi morala postaviti konkretne in jasne trditve ter nasprotovati uporabi primerjalnega gradiva.
Zaradi varstva pravice do sodnega varstva je v položajih, ko je stranka postavljena v dokazno stisko, pri meritornem odločanju dopusten nižji dokazni standard. Takšen položaj je bil v sodni praksi prepoznan v primerih, ko gre za dokazovanje negativnega dejstva z indici.
Predmet presoje je bila pristnost vsebine zapisa.
Ne gre za sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno strank opozarjati, da bo neprerekana dejstva upoštevalo kot nesporna dejstva (pristnost primerjalnih oporok). Prav tako ne, da sta za odločitev v zadevi pomembni primerjalni oporoki, saj je že iz dokaznega postopka logično izhajalo, da sta oporoki Sl 19/2007 in Sl 58/2010, ki sta bili v izvedenskem mnenju uporabljeni kot primerjalno gradivo za ugotavljanje pristnosti spornih oporok Sl 19/2011 in Sl 5/2015, relevantni pri presoji njune avtentičnosti.