ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 277, 391, 391/1, 391/1-1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-4. DZ člen 67, 71, 71/1, 74, 74/1, 74/2, 82, 82/1, 83, 83/5. ZPP člen 306, 316. ZIZ člen 198. SPZ člen 128, 128/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje s premoženjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - pripoznava tožbenega zahtevka - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - zastavna pravica - prednostna poplačilna pravica - pogoji za izpodbijanje - obdobje izpodbojnosti - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Ker vrednostno ni bistvene razlike med premoženjem, ki ga je prejel vsak od zakoncev, sta s sklenitvijo Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja zgolj razdelila skupno premoženje. To dejanje zato nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. V kolikor zakonca Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja ne bi sklenila, bi bilo treba šteti, da je žena stečajnega dolžnika v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.
začasna odredba - ugovorni razlog - plačilo predujma
Z izpolnitvijo nedenarne obveznost se dolžnik razbremeni založitve predujma in same izvršbe za izterjavo predujma. Pravno pomembni so tisti ugovorni razlogi, ki se nanašajo na izterjavo predujma.
potrebni stroški izvršbe - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika za povrnitev stroškov - nastanek stroškovne obveznosti
Stroškov, ki so nastali zaradi opravil izvršitelja, ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo in upnik njihove povrnitve ne bi mogel zahtevati od dolžnika, če bi bila terjatev, ki je predmet izvršbe, v trenutku oprave dejanja, v zvezi s katerim je izvršitelj upniku obračunal plačilo za delo in stroške, že v celoti poplačana. Vendar v obravnavani zadevi temu ni bilo tako. Plačilo v višini 484,85 EUR, na katero se v pritožbi sklicuje dolžnica, je namreč dolžnica opravila šele 25. 3. 2022, izvršitelj pa je dejanja, v zvezi s katerimi si je z obračunom z dne 25. 3. 2022 obračunal plačilo za delo in stroške, opravil pred tem datumom, zaradi česar pozneje opravljeno plačilo (tudi če bi bila z njim poplačana celotna terjatev upnika, kot zatrjuje dolžnica) ne vpliva na pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev zneska, ki mu ga je (v zvezi z izvršilnimi dejanji, ki so bila potrebna za izvršbo) skladno z določbami Pravilnika obračunal izvršitelj.
Upnik od dolžnice ni upravičen zahtevati povrnitve plačila, ki ga je izvršitelj obračunal za zaznambo rubeža v rubežni zapisnik po tar. št. 2 Pravilnika v višini 100 točk oziroma 28,00 EUR. Iz podatkov spisa namreč ne izhaja, da bi v obravnavani zadevi šlo za položaj iz 91. člena ZIZ, ko sodišče po že opravljenem rubežu dovoli izvršbo na že zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika in ko se torej namesto rubeža opravi zaznamba rubeža v že predhodno sestavljenem rubežnem zapisniku.
solastninska pravica - dejanska etažna lastnina - solastnina - izključna lastnina - dotedanji način izvrševanja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - podstrešje - splošni skupni del - posamezni del stavbe - soglasje etažnih lastnikov za poseg - izrek sodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nesklepčnost - določitev vrednosti spornega predmeta - nedovoljena pritožbena novota
Ne glede ali gre za posamezni del tožnikov ali za skupni del v etažni lastnini, bi toženec v vsakem primeru potreboval soglasje za poseg, saj je s svojim posegom spremenil dotedanji način rabe podstrešja.
Sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj ni ugotovilo nekaj več, niti nekaj drugega. Skupni del stavbe v etažni lastnini je kvečjemu nekaj manj, kot izključna lastnina istega prostora v etažni lastnini.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059951
URS člen 14, 14/2. ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3. KZ-1 člen 86.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - pravočasnost predloga - ustavna odločba - neustavnost zakonske določbe
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost drugega odstavka 129.a člena ZKP kolikor določa 15 dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje.
Obsojenec lahko predlaga alternativno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist tudi, ko že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 21, 55, 55/1, 55/1-2.. ZPP člen 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršilni naslov
Sodišče druge stopnje, ki mora ob obravnavi pritožbe po uradni dolžnosti paziti tudi na obstoj ugovornih razlogov iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (drugi odstavek 55. člena ZIZ), tj. ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov, je ob uradnem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da za izvršbo primeren izvršilni naslov (za plačilo 117,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2016 dalje) predstavlja tudi sklep o zavarovanju Z 23/2016-3 z dne 23. 2. 2016. Iz izreka tega sklepa namreč ne izhaja, da bi bilo dolžniku s sklepom naloženo plačilo stroškov zavarovanja upnici, ampak je bilo za terjatev iz naslova stroškov zavarovanja v znesku 117,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8-dnevnega roka za prostovoljno obveznosti dalje do plačila pod točko I izreka citiranega sklepa (ne da bi ta terjatev dolžniku z istim sklepom tudi izrecno naložena v plačilo) zgolj dovoljeno zavarovanje. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno dovolilo izvršbo za izterjavo terjatve, ki naj bi imela podlago v sklepu Z 23/2016-3 z dne 23. 2. 2016 kot izvršilnem naslovu.
spor majhne vrednosti - pritožba, vložena po zakonitem zastopniku - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - razporeditev sodnikov - letni razpored dela sodnikov
Ker gre za t. i. spor majhne vrednosti, saj vtoževana denarna terjatev ne presega zneska 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP), je rok za pritožbo 8 dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Odločitev prvostopenjskega sodišča, da pritožbo zoper sodbo zavrže, je pravilna in ustrezno obrazložena. Tudi pravni pouk vsebuje vse, kar mora. Sicer pa pravni pouk na pravilnost odločbe same nima vpliva.
cenitev vrednosti nepremičnine - nagrada za pisno izdelano cenitev - nagrada za študij spisa - ogled nepremičnin - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem
Sodišče prve stopnje je cenilcu neutemeljeno priznalo kilometrino v višini 1,64 EUR za pot v dolžini 4 km za pregled spisa, ki ga je cenilec na lastno pobudo 1. 12. 2021 opravil na sodišču (uradni zaznamek z dne 1. 12. 2021, l. št. 28), prav tako pa tudi nagrado v višini 51,00 EUR za študij spisa. Naloga cenilca (tj. cenitev dolžniku lastnega 1/2 deleža in celote nepremičnin parcela 348, 349 in 350, vse k.o. ..., po tržni ceni na dan cenitve) je bila natančno opredeljena v sklepu z dne 19. 10. 2021, v katerem je sodišče prve stopnje določilo cenilca. Pregled izvršilnega spisa za izdelavo cenitve ni bil potreben (kot je to tudi sicer običajno pri cenitvi nepremičnin v izvršilnih zadevah) in v sklepu z dne 19. 10. 2021 tudi ni bil opredeljen med nalogami cenilca v zvezi z izdelavo cenitve. Iz tega razloga sodišče prve stopnje cenilcu skupaj s sklepom z dne 19. 10. 2021 tudi ni poslalo izvršilnega spisa. V tem se namreč razen podatkov o zemljiškoknjižnih oznakah nepremičnin oziroma deležev na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in glede katerih je bila cenilcu s sklepom z dne 19. 10. 2021 naložena izdelava cenitve, ne nahajajo podatki, ki jih cenilec potrebuje za izdelavo cenitve. Tovrstne podatke mora cenilec pridobiti sam, z zbiranjem in proučevanjem dodatne dokumentacije, ki jo je, kot izhaja tudi iz predloženega cenitvenega poročila (str. 4), cenilec pridobil tudi v obravnavani zadevi in z ogledom. V zvezi s temi opravili pa mu je bilo posebej priznano in odmerjeno plačilo za opravljeno delo in priznani v zvezi s tem nastali stroški.
Pravne dobrote privilegija odpovedi pričevanju se je brat obdolženega poslužil šele slaba dva meseca kasneje, dne 25. 1. 2022, pred predvidenim procesnim dejanjem soočenja s policistom, takšna, spet lastno voljna odločitev pa - glede na prejeti pravni pouk po drugem odstavku 236. člena ZKP - pravilnosti zaključka prvostopenjskega sodišča, da se navkljub kasnejšemu uveljavljanju odpovedi pričevanju njegove dotedanje izjave lahko uporabijo, ne more omajati.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ustavitev postopka
V skladu z ustaljeno sodno prakso izvršilni postopek končan takrat, kadar stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Praviloma bo to v primeru celotnega poplačila upnika ali ko je izvršba pravnomočno ustavljena še z zadnjim izvršilnim sredstvom. Upnik pa utemeljeno opozarja, da je bila v predmetni zadevi s sklepom o izvršbi z dne 11. 12. 2017 dovoljena izvršba z: (-) z rubežem plače in (-) z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, pa tudi, da je bila s sklepom z dne 4. 3. 2022 ustavljena le izvršba na plačo oziroma stalne denarne prejemke, medtem ko iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bila ustavljena tudi izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - predlog za izdajo popravnega sklepa - sprememba dednega dogovora - delitev parcel - pogoji za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Dediči ne zahtevajo poprave očitne pisne pomote, njihov predlog predstavlja spremembo dednega dogovora, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo popravnega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061353
ZASP člen 31, 32a, 75, 75/2, 79, 137. ZMed člen 112, 113, 113/2. ZPP člen 285, 337, 337/1.
operater - televizijski program - izdajatelj televizijskega programa - pravice RTV organizacije - sorodne pravice - kabelska retransmisija - pisna pogodba - neodplačnost - nadomestilo - diskriminacija - trajno pogodbeno razmerje - sklepčnost tožbe po višini - procesno trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo
Med strankama je bilo dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje in neodplačen prenos za potrebe razširjanja programov, ki ga izvaja toženka. Trajno pogodbeno razmerje, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, se lahko prekine le z odpovedjo, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo navedbe tožnika glede ničnosti pogodbenih določil, ki jih zapoveduje 73. in prvi odstavek 79. člena ZASP. Ni šlo namreč za dogovor o prihodnjem koriščenju avtorskih in sorodnih pravic ter da je izdajatelj programa (tožnik) le posredni imetnik pravic, ki jih je le ta pridobil od avtorjev, fizičnih oseb. Razumevanje 79. člena ZASP na način, da pogodbe o razširjanju programov in v njih opredeljeni prenosi avtorskih in sorodnih pravic za pogodbeno dogovorjeno obdobje pomenijo nično določbo, bi onemogočalo sklepanje in prenos kakršnihkoli pogodb o prenosu pravic za razširjanje tv programov in bi povzročilo ničnost praktično vseh obstoječih pogodb med operaterji in izdajatelji programov.
V skladu z drugim odstavkom 75. člena ZASP se šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistveno za dosego namena pogodbe. Izraz razširjanje in izraz distribucija se v poslovnem jeziku operaterjev in izdajateljev programov redno uporablja za označbo tistih avtorskih in sorodnih pravic, ki jih operater uporablja pri razširjanju programov, to je kabelsko retransmisijo in dajanje na voljo vsebin tv programov.
Ravno programi, ki jih zastopa tožnik, so komercialni programi in ne progami posebnega pomena, ki so urejeni v tretjem odstavku 112. člena ZMed. Ravno zato velja prosta pogodbena volja strank, ki so se dogovorile za neodplačno razširjanje televizijskih programov. V zvezi z očitkom tožnika, da pogodbe ne vsebujejo natančne navedbe posamičnih pravic, ki so bile predmet prenosa, je treba pojasniti, da je točna konkretizacija namenjena varstvu avtorjev kot fizičnih oseb.
Gledanost ni edini ali prevladujoč kriterij za določanje cene posameznega programa.
Pritožbeno sodišče je na podlagi vsega navedenega (tako kot izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje) presodilo, da je tožnica v konkretni zadevi uveljavljala (klasičen) izpolnitveni zahtevek in ne zahtevek za plačilo odškodnine. Toženka bi morala namreč na podlagi dogovora avtomatično napraviti novo (zvišano) kalkulacijo cen in na tej (pogodbeni) podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti relevantnega obračunskega računa (1.3.2018) višje stroške storitev tudi plačati. Podlaga spornih prisojenih obresti je, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, v prvem odstavku 299. člena OZ (saj je bil dogovorjen najkasnejši rok za toženkino izpolnitev denarne obveznosti) in ne v drugem odstavku 299. člena OZ.
Tudi, če bi bilo tožničin tožbeni zahtevek mogoče opredeliti kot odškodninski zahtevek, je zavzemanje toženke, da tožnici ne gredo zakonske zamudne obresti od 1.3.2018 dalje, neutemeljeno.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Glede na to, da v družbi ni več lastnega poslovnega deleža, ni možno prvotoženki prepovedati razpolaganje in obremenitev. Začasna odredba ne bi vplivala na pravni položaj strank, bila bi sama sebi namen. Posledično ni razloga za zavarovanje z začasno odredbo.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 310. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-2. SPZ člen 66, 66/3.
prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - pravočasna vložitev tožbe - prodaja v stečaju - prodaja solastnega dela nepremičnine - ovira za prodajo premoženja - predlog za dopustitev revizije
Če izločitveni upnik prijavi izločitveno pravico v treh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka in je ta prerekana (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP), nepravočasna vložitev tožbe zaradi ugotovitvene prerekane izločitvene pravice (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP) ne povzroči pravne ovire za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.
OZ člen 18, 95, 95/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - očitek protispisnosti - obratovalni stroški - volja za sklenitev pogodbe - razveljavitev pogodbe
Skladno z določilom 95. člena OZ lahko pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi. Konkludentne zahteve za razveljavitev pogodbe naš zakon ne pozna. Zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker se do navedb tožnice, da je s konkludentnim ravnanjem zahtevala razveljavitev dogovora z dne 20. 11. 2019, ki pa je bil sklenjen pod prevaro, ni opredelilo.
Drži pritožbeno stališče, da se skladno z določilom 18. člena OZ voljo za sklenitev pogodbe lahko izrazi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji. Zmotno pa je njeno materialno pravno stališče, da plačilo zneskov iz pravnomočnih sodb kaže na voljo toženke za sklenitev dogovora z dne 4. 12. 2019, saj se je toženka temu izrecno protivila.
Tudi pritožbeno sodišče, tako kot pritožnica, ne dvomi, da sta tožnika zaradi C. C. hude invalidnosti zelo prizadeta in ju njeno zdravstveno stanje obremenjuje, vendar pa je, kot upravičeno izpostavlja pritožnica, potrebno upoštevati, da tožnika nimata vsakodnevne skrbi za C. C., saj živi v Domu starejših občanov, kjer ji je nudena institucionalna nega in skrb, zato svojega življenja (vsakodnevnih aktivnosti) temu ni potrebno prilagajati zaradi nege in skrbi za hčerko, razen v dnevih, ko jo obiskujeta (po izpovedbi tožnice dvakrat na teden - pred Covidom, v času Covida enkrat na teden). Pri presoji odškodnine je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tako tudi zgoraj izpostavljene v tej točki obrazložitve, kakor tudi, v katerem življenjskem obdobju je škodni dogodek posegel v družinske razmere (v obravnavanem primeru je bil tožnik ob škodnem dogodku star 62 let, tožnica pa 59 let) in ga primerjati z drugimi podobnimi primeri.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2. OZ člen 393, 393/1, 393/2.
zamudna sodba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - odprava nesklepčnosti tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - izpodbijanje zamudne sodbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - trditvena in dokazna podlaga tožbe - opis življenjskega primera - deljiva obveznost - delitev na enake dele - domneva solidarnosti
Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost zahtevka, sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe (tretji odstavek 318. člena ZPP), razen če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje zaradi pasivnosti drugega toženca ni ugotavljalo dejanskega stanja in ni ocenjevalo predloženih dokazov v smeri, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična ali ne. Predpostavlja se namreč, da toženec, ki odgovora na tožbo ne poda, priznava dejanske navedbe tožeče stranke, kot resnične. Ker se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), so pritožbeni očitki v tem delu, neupoštevni.
Glede pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče v celoti sledi presoji sodišča prve stopnje, da so bile tožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na drugega toženca, nesklepčne. Sklepčnost namreč predstavlja trditveno breme (oz. dolžnost substanciranja) tožeče stranke, da navede vsa (pravotvorna) dejstva iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Slednje ne pomeni, da mora tožeča stranka ta dejstva podrobneje konkretizirati, vendar mora zagotoviti vsaj minimumu trditvenega bremena. Sodišče pri preizkusu sklepčnosti tožbe ugotavlja, ali zatrjevana dejstva na podlagi silogističnega sklepanja pripeljejo do pravne posledice uveljavljane v tožbenem predlogu.
S podanimi tožbenimi navedbami je tožeča stranka sama izključila zaključek, da je med njo in drugim tožencem prišlo do nastanka kakršnegakoli obligacijskega (pogodbenega) razmerja z medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevajoč načelo relativnosti pogodbenih razmerij pa pogodbena obveznost zavezuje le tisto stranko, ki jo je s pogodbo prevzela. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tak tožbeni zahtevek nesklepčen, saj iz opisanega življenjskega primera ne izhaja pravna posledica zoper drugega toženca. V konkretnem primeru gre za nepopravljivo nesklepčnost, katero tožeča stranka tudi z dodatnimi navedbami (znotraj istega življenjskega primera) ne more odpraviti.