Namen posestnega varstva je hitro zavarovanje spornega dejanskega (posestnega) stanja, ne glede na morebitne stvarne ali druge pravice, ki jih imajo pravdne stranke na sporni stvari, hkrati pa tudi preprečitev ter sankcioniranje samovoljnega - enostranskega spreminjanja takega stanja.
Da je prepovedni tožbeni zahtevek dovolj določen, morajo biti v njem jasno opredeljeni elementi, ki so relevantni za presojo dopustnosti ravnanja toženke in omejujejo obseg prepovedi. Po mnenju pritožbenega sodišča omiljena zahteva po konkretizaciji tožbenega zahtevka velja le za opustitvene zahtevke, ne pa za odstranitvene, saj je treba izjeme razlagati ozko.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 121/3, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - rok za ugovor - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - obvestilo o pošiljki - fikcija vročitve - pravilnost vročitve - vročanje v stečajnem postopku - vrnitev v prejšnje stanje - domneva insolventnosti - javna listina
V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bila dolžnica o prispelem pismu obveščena, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno.
Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnica tega samo s trditvijo, da obvestila ni prejela, brez kakršnih koli drugih upoštevnih trditev, ni uspela izpodbiti.
V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Višje sodišče je zato dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo (drugi in tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00060797
ZST-1 člen 10, 10/6, 11, 12a, 12a/1, 12a/2. ZSVarPre člen 27.
taksne oprostitve na podlagi zakona - taksa za pritožbo v postopku zaradi oprostitve plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse - napačen pravni pouk - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ponovna odločitev o isti stvari - uveljavljanje spremenjenih okoliščin - trditveno breme stranke - obremenjenost nepremičnin - spremenjenih okoliščin ni - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje - premoženjski cenzus - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, taksne obveznosti ni. Vendar napačen pravni pouk ni v ničemer vplival na toženčev položaj, saj prvostopenjsko sodišče od toženca ni terjalo takse za pritožbo zoper obravnavani sklep.
Toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovljeno toženčevo premoženjsko stanje preprečuje ugoditev njegovemu predlogu.
stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - umik predloga - ustavitev postopka - priključitev na komunalno omrežje - izgradnja kabelskega sistema - gradnja na tuji nepremičnini - sprememba lastništva - meja med parcelama - ravnanje nasprotnih udeležencev
Glede na pravno varstvo, kot ga je zahteval predlagatelj, je sodišče pravilno naložilo predlagatelju, da plača nasprotnemu udeležencu stroške tega postopka. Predlagatelj se zato v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka oz., da bi moralo naložiti nasprotnemu udeležencu, da plača stroške postopka predlagatelja, ker je predlagatelj moral vložiti predlog, ker nasprotni udeleženec ni dal soglasja predlagatelju, da položi električni kabel na nepremičnini nasprotnega udeleženca.
ZDR-1 člen 155, 179.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena podlaga - razveljavitev sodbe
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka. Višina odškodnine za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane (prim. sklepa VSRS VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021).
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka, kar je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Višina odškodnine za premoženjsko škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico; torej od števila ur, ki ustreza uram več opravljenega dela zaradi kršitve delodajalca, tj. neplačanim uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
DZ člen 7, 7/4, 171. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 101, 106, 108.
plačilo stroškov - nagrada in stroški sodnega izvedenca - plačilo stroškov iz proračuna - breme stroškov postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - največja korist otroka - namestitev otroka v zavod - ukrep trajnejše narave - omejitev starševske skrbi - dokaz s sodnim izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Glede na skupni interes vseh udeležencev postopka je prav, da vsi krijejo te stroške po enakih deležih, pri čemer krije polovico stroškov za nasprotna udeleženca proračun.
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov - pooblastilo odvetniku - izbrani pooblaščenec - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - strošek kilometrine - odsotnost iz pisarne - izjemne okoliščine
Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.
Dejstvo, da je tožeča stranka po vložitvi tožbe pridobila posest nad letalom ne pomeni, da ga je pred tem imela v posesti tožena stranka oziroma, da je tožena stranka izpolnila zahtevek. Umik tožbe v tej zadevi ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, pač pa dejstva, da je tožeča stranka ugotovila, kje se letalo sploh nahaja. Ne drži pritožbena navedba, da je za odločitev bistveno, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožeča stranka izvedela za status letala, saj to ne zadošča. Zgolj v primeru, da bi bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi tožeča stranka slednji ne bila dolžna povrniti stroškov postopka.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76, 76/1.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški potrebni za izvršbo - neuspešen rubež - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - uspešna izvedba izvršilnega postopka
V skladu z vsem zgoraj obrazloženim pritožbeno sodišče zaključuje, da so bile vse aktivnosti izvršitelja navedene v obračunu stroškov dejansko izvedene in so bile potrebne za izvršbo, medtem ko njihov prispevek k uspešnosti izvršbe v petem odstavku 38. člena ZIZ ni določen kot kriterij, ki bi vplival na dolžnost dolžnice, da stroške povrne upnici.
Obdolženemu niti v skupnem (enotnem) ni bila izrečena dolgotrajna kazen, ki bi mu onemogočala izvrševanje očetovske skrbi do mere, ko bi se to že odražalo na razvoju otrok oziroma jih na kakšen drug negativen način zaznamovalo.
taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - preložitev naroka - razlog za preložitev naroka - preklic naroka - krivdni razlogi - krivdno ravnanje pooblaščenca - pravočasna predložitev vloge - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Določba 286.a člena ZPP predstavlja pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1. Zmotna je zato pritožbena teza, da sankcija po 33. členu ZST-1 ni dopustna, ker bi pooblaščenka tožnice lahko navajala dejstva in predložila dokaze tudi na prvem naroku, ki je bil razpisan 10. 2. 2022.
padec na pločniku - razdelitev zemljišč - celovita dokazna ocena
Sodišče druge stopnje pritrjuje, da iz vpogledanih fotografij (A19 do A24) izhaja, da gre tudi na mestu padca za pločnik, ter da zgolj to, da gre za del parcele ob stavbi, ne omogoča zaključka, da gre za dvoriščni del. Iz izpisa zemljiške knjige izhaja, da je služnostna pravica peš hoje in prevoza s kolesi ter izvedba nadzora in vzdrževanja javne površine, vknjižena na delu, ki v naravi predstavlja pločnik in kolesarsko stezo.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kaznivo dejanje nasilništva - stek kaznivih dejanj - pravna opredelitev dejanja - izločitev sodnika seznanitev z dokazom - izločitev dokazov - ukrep prepovedi približevanja - kršitev pravice do enakega varstva pravic - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - odločitev o dokaznem predlogu - znova začeta glavna obravnava - prosta presoja dokazov
Po Ustavnem sodišču razveljavljena sklepa ne sodita med dokaze, ki bi po določbah ZKP morali biti iz spisa izločeni. Zapoved izločitve se nanaša na posebej določene dokaze iz drugega odstavka 83. člena ZKP, ki so v zvezi z obdolženčevimi ravnanji iz opisa dejanj po vloženi obtožnici, medtem ko je prvi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti dokaz o ravnanju preiskovalne sodnice, ki je dne 21. 12. 2018 odločala o oškodovankinem predlogu za podaljšanje, obdolžencu izrečenega ukrepa prepovedi približevanja, drugi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti pa dokaz o ravnanju senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP, ki je 27. 12. 2018 odločal o obdolženčevi pritožbi zoper navedeno ravnanje preiskovalne sodnice. Predmet seznanitve sodnice posameznice, ki je sodila v obravnavani zadevi tako ni enak predmetu seznanitve iz 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP, ki je pogoj za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Toda kot je to obrazloženo na 14. strani sodbe, sodišče prve stopnje z omenjanjem navedenega sklepa preiskovalne sodnice ni utemeljevalo materialnopravnih dejstev iz opisa dejanj v obtožnici, ampak je povzelo ravnanje sodišča po ugotovljenem oškodovankinem iskanju sodnega varstva. Razlika v dokaznem predmetu tako pomeni, da sodba dejansko ni oprta na sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpd 58775/2018 z dne 21. 12. 2018, kar je prvi od pogojev za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ni bil izpolnjen in je bilo pritožnika glede zatrjevane nedovoljenosti dokazov še v tem delu zavrniti.
Drugače od ugotovljenega, drži pritožnikova navedba, da sodišče prve stopnje ni neposredno odločalo o dokaznem predlogu z dne 16. 6. 2021, po katerem bi naj bile pri Policijski postaji Murska Sobota opravljene poizvedbe o oškodovankinem domnevnem kolapsu in agresivnem vedenju 21. 1. 2019. To je sicer kršitev četrtega odstavka 329. člena ZKP, vendar brez učinka na ugotovljeno dejansko stanje, saj je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 27. 10. 2021 ugodilo zagovornikovemu dokaznemu predlogu po postavitvi izvedenca psihiatra ter že tedaj odredilo, da mora izvedenec predhodno pridobiti vso medicinsko dokumentacijo glede oškodovankinih duševnih težav. Izvedenec je po odrejem ravnal in se glede vsebin iz pritožnikovega prvega predloga tudi opredelil.
Drugače kot pri kaznivem dejanju nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, pri kaznivem dejanju nasilja v družini po prvem, drugem ali tretjem odstavku 191. člena KZ-1, lahka telesna poškodba kot prepovedana posledica iz prvega odstavka 122. člena KZ-1 ni konzumirana v nobeni njegovi obliki. Pomeni, da stek med tema dvema kaznivima dejanjema ni navidezen, pritožbena zatrjevanja o istem historičnem dogodku, ki da je narekoval enoten opis in opredelitev kaznivega dejanja (le) po prvem odstavku 191. člena KZ-1 pa so posledično zmotna. Kljub delno časovnemu prekrivanju in prekrivanju v izvršitvenem ravnanju, sta dejanji zaradi razlike med podrejenostjo položaja in omenjeno lahko telesno poškodbo kot njunima prepovedanima posledicama ohranili samostojnost, enega nasproti drugemu in je potem tudi bilo prav, da sta bili vsako zase ustrezno - različno pravno opredeljeni.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - sprememba naslova dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - oškodovanje upnikov - nepismena oseba
Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.
S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/2, 47, 47/5.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca
Ocena stroškov odprave napak, ki jo je izvedenec izvedel, ni predstavljala samostojnega ločenega dela izvedenca od ugotovitve obsega samih napak, temveč je s slednjim v okviru odločitve o tožbenem zahtevku neločljivo povezana. Zato višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki posebne nagrade za cenitev izvedencu ni priznalo.
Ker sodišče prve stopnje do sprejetja izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno s pravnomočno odločitvijo glede delne izločitve dokazov, se do tega ni moglo opredeliti.
izročitev denarja - namen izročitve denarja - nakazilo denarnih sredstev - namen nakazila - posojilna pogodba ali darilo - posojilna pogodba - vrnitev posojila - odplačna pogodba - darilna pogodba - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena izpovedi prič - dokazna ocena izpovedi stranke
Namen strank ob izročitvi denarja ni bila neodplačna obogatitev toženke, temveč pomoč, da prebrodi finančno stisko, ki pa jo bo vrnila, ko ji bodo to omogočale razmere (prodaja hiše).
Sodišče pri oceni izpovedi strank in prič ne vrednoti le vsebine izjav, temveč pri oceni prepričljivosti nujno izhaja iz osebne zaznave, ki si jo je ustvarilo ob njihovem izpovedovanju.
ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - ugovor neizpolnjene pogodbe - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov - sedež pravne osebe - sedež izven območja sodišča - poslovne enote - potni stroški - kilometrina - plačilo kilometrine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka.