ZPP člen 82, 82/1, 82/2. ZNP-1 člen 57, 57/1, 57/2, 66.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za prenehanje skrbništva - predlog za uvedbo postopka - upravičeni predlagatelj - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - zavrnitev predloga - skrbnik - zakoniti zastopnik - udeleženec v nepravdnem postopku
Ni okoliščin, ki bi narekovale postavitev začasnega zastopnika.
Vlogo za spremembo skrbniških obveznosti in predlog za prenehanje skrbništva je podala A. A., ki ni oseba iz prvega ali drugega odstavka 57. člena ZNP-1. To pomeni, da ne more biti predlagateljica.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poseg v pravico do zasebnosti - preuranjena odločitev - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - test sorazmernosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede prvega sklopa kršitev, torej glede pošiljanja elektronske pošte iz tožničinega službenega na domač elektronski naslov, je odvisna od vprašanja, ali je tožnica s tem kršila interna pravila toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedovala. Tožnica je trdila, da takšne prepovedi toženka ne določa, kot dokaz pa je predlagala v pritožbi izpostavljeno zaslišanje priče E. E., nekdanje zaposlene pri toženki, ki naj bi izpovedala, da pri toženki takšne prepovedi ni bilo oziroma da zaposleni niso bili seznanjeni z internim aktom toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedoval, saj naj interni akti toženke zaposlenim sploh ne bi bili dostopni. Sodišče prve stopnje je zaslišanje navedene priče zavrnilo z utemeljitvijo, da se je glede relevantnih dejstev o seznanjenosti tožnice z internimi akti toženke o informacijski varnostni politiki prepričalo na podlagi drugih izvedenih dokazov - zaslišanj strank in prič ter listinskih dokazov. Takšna obrazložitev zavrnitve dokaza bi bila ustrezna le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati.
odškodninska odgovornost države - zavrnilna sodba - protipravno ravnanje države - uredba o državnem prostorskem načrtu - neobstoječe pravno sredstvo - materialno procesno vodstvo - obseg pravnomočnosti
Po mnenju sodišča druge stopnje je zato potrebno upoštevati stališče Vrhovnega sodišča, ki je že izreklo, da tožniki res niso brez pravnega varstva, saj če so na zemljišču, ki je bilo pred tem zazidljivo, nameravali graditi, lahko zaprosijo za ustrezno gradbeno dovoljenje. V upravnem postopku bi bili morda zavrnjeni, a v naknadnem upravnem sporu sodišče ne bi bilo vezano na Uredbo, če bi ugotovilo, da je ta nezakonita. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da odločitev v obravnavani zadevi res predstavlja končno odločbo in da se o isti zadevi ne more začeti nova pravda, vendar se obseg pravnomočnosti sodbe presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Nova tožba je namreč dopustna, če se opira na pravno relevantna dejstva, ki so nastopila po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka, kar je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Višina odškodnine za premoženjsko škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico; torej od števila ur, ki ustreza uram več opravljenega dela zaradi kršitve delodajalca, tj. neplačanim uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
stroški postopka - napaka sodišča - povzročitev nepotrebnih stroškov - po naključju povzročeni stroški - naključje, ki se primeri stranki
ZPP v 156. členu določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pa stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, krije stranka sama. Kot tako naključje gre po sodni praksi in teoriji obravnavati tudi ravnanje sodišča, katerega posledica je bila aktivnost stranke, ki mu je povzročila nepotrebne stroške, zlasti kadar so bili ti stroški povzročeni v razmerju stranka - sodišče.
Namen posestnega varstva je hitro zavarovanje spornega dejanskega (posestnega) stanja, ne glede na morebitne stvarne ali druge pravice, ki jih imajo pravdne stranke na sporni stvari, hkrati pa tudi preprečitev ter sankcioniranje samovoljnega - enostranskega spreminjanja takega stanja.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - nagrada za delo stečajnega upravitelja - končni seznam preizkušenih terjatev - končno poročilo stečajnega upravitelja - nerelevantne pritožbene navedbe
Posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev je namenjeno ažuriranju stanja terjatev ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Končnega seznama preizkušenih terjatev ni potrebno posodabljati takrat, ko ni razdelitve stečajne mase.
Obdolženemu niti v skupnem (enotnem) ni bila izrečena dolgotrajna kazen, ki bi mu onemogočala izvrševanje očetovske skrbi do mere, ko bi se to že odražalo na razvoju otrok oziroma jih na kakšen drug negativen način zaznamovalo.
taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - preložitev naroka - razlog za preložitev naroka - preklic naroka - krivdni razlogi - krivdno ravnanje pooblaščenca - pravočasna predložitev vloge - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Določba 286.a člena ZPP predstavlja pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1. Zmotna je zato pritožbena teza, da sankcija po 33. členu ZST-1 ni dopustna, ker bi pooblaščenka tožnice lahko navajala dejstva in predložila dokaze tudi na prvem naroku, ki je bil razpisan 10. 2. 2022.
padec na pločniku - razdelitev zemljišč - celovita dokazna ocena
Sodišče druge stopnje pritrjuje, da iz vpogledanih fotografij (A19 do A24) izhaja, da gre tudi na mestu padca za pločnik, ter da zgolj to, da gre za del parcele ob stavbi, ne omogoča zaključka, da gre za dvoriščni del. Iz izpisa zemljiške knjige izhaja, da je služnostna pravica peš hoje in prevoza s kolesi ter izvedba nadzora in vzdrževanja javne površine, vknjižena na delu, ki v naravi predstavlja pločnik in kolesarsko stezo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - začasna ureditev stikov - določitev obsega stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Čeprav opisani stiki potekajo redno, jih je sodišče prve stopnje uredilo še z začasno odredbo, ker se je prepričalo, da je odnos med udeležencema postopka še vedno konflikten. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da je začasna odredba nujna zaradi zaščite otroka pred nadaljnjim izpostavljanjem starševskemu konfliktu.
ZDR-1 člen 155, 179.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena podlaga - razveljavitev sodbe
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka. Višina odškodnine za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane (prim. sklepa VSRS VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021).
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - načelo pravne države - neposredna odškodninska odgovornost sodnika - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nepristranskost in neodvisnost sojenja - materialna imuniteta sodnika - ovira za začetek pravde - zavrženje tožbe - nedovoljenost tožbe
Materialna sodniška imuniteta je namenjena varstvu sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti ter zagotavljanju neoviranega dela sodne oblasti oziroma nemotenega teka sodnih postopkov. Materialna sodniška imuniteta pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.
Delovanja fizične osebe (sodnice) od delovanja državnega organa oziroma države v tem primeru ni mogoče ločiti, saj so njena dejanja v konkretni zadevi dejanja državnega organa oziroma države.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - sprememba naslova dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - oškodovanje upnikov - nepismena oseba
Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.
S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov.
ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - ugovor neizpolnjene pogodbe - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov - sedež pravne osebe - sedež izven območja sodišča - poslovne enote - potni stroški - kilometrina - plačilo kilometrine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka.
ZDR-1 člen 155, 179.. ZObr člen 97f.. ZJU člen 140.. ZSSloV člen 53.. ZPP člen 337, 337/1.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - pritožbena novota - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - razveljavitev sodbe
Višina odškodnine za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Predmet obravnavanega spora je premoženjska škoda. Trditveno podlago za odškodnino za premoženjsko škodo predstavljajo navedbe o več opravljenih urah dela (opravljenih takrat, ko bi tožnik moral počivati).
Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane (prim. sklepa VSRS VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00059895
ZKP člen 457, 407/1, 407/1-1, 457/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3.
neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni - nove okoliščine - odmera kazni obsojencu - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče lahko v postopku neprave obnove kazenskega postopka pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/2, 47, 47/5.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca
Ocena stroškov odprave napak, ki jo je izvedenec izvedel, ni predstavljala samostojnega ločenega dela izvedenca od ugotovitve obsega samih napak, temveč je s slednjim v okviru odločitve o tožbenem zahtevku neločljivo povezana. Zato višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki posebne nagrade za cenitev izvedencu ni priznalo.
ZObr člen 46, 98c, 98c/2, 97f, 97f/3.. ZPP člen 8.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 158.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej natančno ugotavljalo, kdaj je tožnik začel in kdaj zaključil z delom ter koliko ur dela več je opravil na račun manjkajočega dnevnega počitka. Okoliščina, da t. i. dodatne naloge niso ustrezno evidentirane v poročilih in drugih listinah, ki jih je predložila toženka, in da poveljnik kontingenta o obsegu določenih nalog tožnika ni bil podrobneje seznanjen, ne pomeni, da te niso bile dejansko opravljene in da tožnik ni pričel z opravljanjem nalog na misiji vsakokrat ob 6.00 uri zjutraj.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožniku prisodilo neto znesek odškodnine. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala (VIII Ips 23/2019). Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZDavP-2).
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina - deljena odgovornost - grožnje - slabo zdravstveno stanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje izvedenca - odločitev o stroških postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Toženec se neutemeljeno zavzema za deljeno odškodninsko odgovornost. Gre za presojo vzročne zveze med dejanjem in škodnim dogodkom. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti se smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati le tiste okoliščine, ki običajno, praviloma v rednem teku stvari pripeljejo do škode. Nastala škoda v obravnavanem primeru ni adekvatna v razmerju z očitanim vzrokom. Zatrjevana škoda je nenavadna in izredna. Vožnja po tuji poti praviloma in običajno ne pripelje do hudega verbalnega nasilja in groženj s smrtjo z uporabo vrtnega orodja.