ZDR-1 člen 155, 179.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena podlaga - razveljavitev sodbe
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka. Višina odškodnine za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane (prim. sklepa VSRS VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021).
Dejstvo, da je tožeča stranka po vložitvi tožbe pridobila posest nad letalom ne pomeni, da ga je pred tem imela v posesti tožena stranka oziroma, da je tožena stranka izpolnila zahtevek. Umik tožbe v tej zadevi ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, pač pa dejstva, da je tožeča stranka ugotovila, kje se letalo sploh nahaja. Ne drži pritožbena navedba, da je za odločitev bistveno, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožeča stranka izvedela za status letala, saj to ne zadošča. Zgolj v primeru, da bi bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi tožeča stranka slednji ne bila dolžna povrniti stroškov postopka.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76, 76/1.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški potrebni za izvršbo - neuspešen rubež - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - uspešna izvedba izvršilnega postopka
V skladu z vsem zgoraj obrazloženim pritožbeno sodišče zaključuje, da so bile vse aktivnosti izvršitelja navedene v obračunu stroškov dejansko izvedene in so bile potrebne za izvršbo, medtem ko njihov prispevek k uspešnosti izvršbe v petem odstavku 38. člena ZIZ ni določen kot kriterij, ki bi vplival na dolžnost dolžnice, da stroške povrne upnici.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o pravdnih stroških, upoštevaje pri tem procesno določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP. Po prvi zakonski določbi je upoštevalo načelo uspeha v pravdi (tožnik je namreč v postopku v celoti propadel, saj je bila njegova tožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena), po drugi pa pravilno upoštevalo načelo potrebnosti nastalih stroškov tožencu.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - sprememba naslova dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - oškodovanje upnikov - nepismena oseba
Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.
S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov.
stroški postopka - napaka sodišča - povzročitev nepotrebnih stroškov - po naključju povzročeni stroški - naključje, ki se primeri stranki
ZPP v 156. členu določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pa stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, krije stranka sama. Kot tako naključje gre po sodni praksi in teoriji obravnavati tudi ravnanje sodišča, katerega posledica je bila aktivnost stranke, ki mu je povzročila nepotrebne stroške, zlasti kadar so bili ti stroški povzročeni v razmerju stranka - sodišče.
priposestvovanje - denacionalizacija - kolizija pravic - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - tek priposestvovalne dobe - dobrovernost
Pravilna je materialnopravna presoja, da tožnika nista izkazala potrebnih pogojev za priposestvovanje sporne nepremičnine. Skladno z ustavno sodno prakso je ob koliziji dveh originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, priposestvovanja in denacionalizacije, treba dati prednost slednjemu. Toženec je preko pravnega prednika leta 1995 na originaren način pridobil lastninsko pravico na denacionaliziranem premoženju. Čeprav sta tožnika zatrjevala več kot 200 let dolgo priposestvovalno dobo, z vštetim časom pravnih prednikov, je zaradi denacionalizacije sporne nepremičnine in konkuriranja dveh originarno pridobljenih pravic za presojo priposestvovanja bistven čas od leta 1995 naprej. Pomembne so tudi morebitne okoliščine, ki so nastale pred letom 1995 in so vplivale na dobrovernost tožnikov in obliko posesti, kar pa je sodišče prve stopnje v potrebnem obsegu zadostno upoštevalo.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka, kar je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Višina odškodnine za premoženjsko škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico; torej od števila ur, ki ustreza uram več opravljenega dela zaradi kršitve delodajalca, tj. neplačanim uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov - pooblastilo odvetniku - izbrani pooblaščenec - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - strošek kilometrine - odsotnost iz pisarne - izjemne okoliščine
Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.
Ker sodišče prve stopnje do sprejetja izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno s pravnomočno odločitvijo glede delne izločitve dokazov, se do tega ni moglo opredeliti.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2. ZNP-1 člen 57, 57/1, 57/2, 66.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za prenehanje skrbništva - predlog za uvedbo postopka - upravičeni predlagatelj - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - zavrnitev predloga - skrbnik - zakoniti zastopnik - udeleženec v nepravdnem postopku
Ni okoliščin, ki bi narekovale postavitev začasnega zastopnika.
Vlogo za spremembo skrbniških obveznosti in predlog za prenehanje skrbništva je podala A. A., ki ni oseba iz prvega ali drugega odstavka 57. člena ZNP-1. To pomeni, da ne more biti predlagateljica.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poseg v pravico do zasebnosti - preuranjena odločitev - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - test sorazmernosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede prvega sklopa kršitev, torej glede pošiljanja elektronske pošte iz tožničinega službenega na domač elektronski naslov, je odvisna od vprašanja, ali je tožnica s tem kršila interna pravila toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedovala. Tožnica je trdila, da takšne prepovedi toženka ne določa, kot dokaz pa je predlagala v pritožbi izpostavljeno zaslišanje priče E. E., nekdanje zaposlene pri toženki, ki naj bi izpovedala, da pri toženki takšne prepovedi ni bilo oziroma da zaposleni niso bili seznanjeni z internim aktom toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedoval, saj naj interni akti toženke zaposlenim sploh ne bi bili dostopni. Sodišče prve stopnje je zaslišanje navedene priče zavrnilo z utemeljitvijo, da se je glede relevantnih dejstev o seznanjenosti tožnice z internimi akti toženke o informacijski varnostni politiki prepričalo na podlagi drugih izvedenih dokazov - zaslišanj strank in prič ter listinskih dokazov. Takšna obrazložitev zavrnitve dokaza bi bila ustrezna le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - nagrada za delo stečajnega upravitelja - končni seznam preizkušenih terjatev - končno poročilo stečajnega upravitelja - nerelevantne pritožbene navedbe
Posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev je namenjeno ažuriranju stanja terjatev ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Končnega seznama preizkušenih terjatev ni potrebno posodabljati takrat, ko ni razdelitve stečajne mase.
Ne glede na pritožbene navedbe o kršitvi domneve nedolžnosti, pravice do pravnih jamstev in kršitev pravice do poštenega sodnega postopka pa je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju dejstva, da se po nastopu pravnomočnosti obtožbe ni soočalo z novimi dejstvi oziroma dokazi, ki bi vplivali na utemeljenost suma, utemeljen sum glede vseh iz obtožbe izhajajočih očitkov kaznivih dejanj, naslonilo na pravnomočnosti obtožnice in ne zgolj na priznanje nekaterih kaznivih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060795
ZZZDR člen 51, 51/2, 54. ZPP člen 182a. ZIZ člen 272, 272/2-3, 272/3.
sklep o začasni odredbi - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - skupno premoženje razvezanih zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - prodaja vrednostnih papirjev - dediči - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavarovanje bodoče terjatve - zavarovanje denarne terjatve - postopek za delitev solastnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - ugotovitveni zahtevek - povezava med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Zavarovanje mora biti vedno povezano z vtoževano terjatvijo. Če to ustreza okoliščinam primera, je zavarovalne odredbe sicer mogoče izdati tudi v zvezi z nedajatveni zahtevki. Vendar v primeru ugotovitvene terjatve začasna odredba ne sme presegati uveljavljenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Vsebina predlagane začasne odredbe ni v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - dokazno breme - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Ker toženka kljub opozorilu sodišča ni izkazala zakonskih pogojev za predlagano oprostitev plačila sodne takse, je odločitev o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
kriva izpovedba - kriva izpovedba prič - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - (ne)resničnost izjave - neresnična izjava - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - predhodni preizkus obtožnega predloga - predobravnalni narok - razpis naroka za glavno obravnavo - preklic naroka - ustavitev kazenskega postopka - dejanje ni kaznivo dejanje
Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se začne z odreditvijo vročitve obtožnega akta obdolžencu, zato sodišče prve stopnje, v kolikor po prejemu obtožnega predloga pri formalnem in materialnem preizkusu ugotovi pogoje za zavrženje obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP) ali razloge za ustavitev postopka določene v 277. členu ZKP (prvi odstavek 437. člena ZKP) obtožni predlog s sklepom zavrže, po odreditvi vročitve obtožnega akta obdolžencu pa ob izkazanih zakonsko določenih pogojih in smiselni uporabi določb rednega postopka s sklepom kazenski postopek ustavi.
Pritožnik utemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje presojo, ali so podani razlogi za ustavitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, opravi v fazi t. i. predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga in pred odreditvijo njegove vročitve obdolžencu, nadalje pravilno ugotavlja, da za ustavitev kazenskega postopka iz navedenega razloga v določbah 293. člena ZKP ni zakonske podlage.
Sodišče druge stopnje se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da upoštevaje zahtevo po konkretizaciji objektivnih elementov kaznivega dejanja v opisu dejanja v obtožnem aktu zgolj povzetek vsebine (krive) izpovedbe in navedba, da je izpovedba lažna, ne omogoča pravnega vrednotenja oziroma sklepanja o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati uresničevanja obdolženčeve pravice do obrambe, temveč bi moralo biti v opisu dejanja v obtožnem predlogu tudi določno navedeno zakaj oziroma v čem naj bi bila inkriminirana izpovedba obdolženke lažna. Neresničnost inkriminiranih izjav obdolženke je namreč objektivni element obravnavanega kaznivega dejanja, zato bi moral opis dejanja vsebovati tudi dejstva in okoliščine, zakaj naj bi bile obdolženkine navedbe dejansko neresnične. To ne pomeni, da bi moral opis dejanja obsegati pretežni del obrazložitve obtožnega akta, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, ampak bi povsem zadoščala kratka in jasna navedba odločilnih dejstev, ki po objektivni plati konkretizirajo (domnevno) neresničnost v opisu dejanja navedenih obdolženkinih izjav.
OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4.
razveljavitev sodne poravnave - zmota pri sklepanju poravnave - opravičljiva zmota - odvetniški stroški - nagrada za odvetniške storitve - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški za pregled listin - nagrada za posvet in konferenco s stranko - trajanje naroka
Ni mogoče, da bi bila pritožnica, ob tako nazornem fotografskem prikazu kavnega in čajnega servisa, v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti glede oznake predmeta v času sklepanja sodne poravnave. V sferi toženke je bila dolžnost ravnanja s pričakovano skrbnostjo, ko je izbirala servis po oznakah v cenilnih poročilih, s katerimi je bila seznanjena.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - visoka ogroženost otroka - nujen ukrep
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o začasni odredbi kot tudi ugovornem postopku izvedlo dovolj dokazov, da je s stopnjo verjetnosti ugotovilo oziroma preverilo izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, natančneje, potencialno ogroženost deklice, ki bi nastala, če deklica ne bi bila takoj začasno nameščena v krizni center.
konfesorna tožba - poseg v služnostno pravico - opustitev posegov v služnostno pravico - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - protipravno vznemirjanje služnosti - obseg služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - pogodbena ustanovitev služnosti
Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice tožniku ne daje podlage za širjenje poti. Dovoljuje mu (le) primerno utrditev dostopa za normalno uporabo in potrebe vožnje z vsemi motornimi vozili.
Ključno vprašanje je (le), ali sta toženca posegla v traso služnostne poti. Odgovor nanj je nikalen.