kriva izpovedba - kriva izpovedba prič - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - (ne)resničnost izjave - neresnična izjava - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - predhodni preizkus obtožnega predloga - predobravnalni narok - razpis naroka za glavno obravnavo - preklic naroka - ustavitev kazenskega postopka - dejanje ni kaznivo dejanje
Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se začne z odreditvijo vročitve obtožnega akta obdolžencu, zato sodišče prve stopnje, v kolikor po prejemu obtožnega predloga pri formalnem in materialnem preizkusu ugotovi pogoje za zavrženje obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP) ali razloge za ustavitev postopka določene v 277. členu ZKP (prvi odstavek 437. člena ZKP) obtožni predlog s sklepom zavrže, po odreditvi vročitve obtožnega akta obdolžencu pa ob izkazanih zakonsko določenih pogojih in smiselni uporabi določb rednega postopka s sklepom kazenski postopek ustavi.
Pritožnik utemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje presojo, ali so podani razlogi za ustavitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, opravi v fazi t. i. predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga in pred odreditvijo njegove vročitve obdolžencu, nadalje pravilno ugotavlja, da za ustavitev kazenskega postopka iz navedenega razloga v določbah 293. člena ZKP ni zakonske podlage.
Sodišče druge stopnje se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da upoštevaje zahtevo po konkretizaciji objektivnih elementov kaznivega dejanja v opisu dejanja v obtožnem aktu zgolj povzetek vsebine (krive) izpovedbe in navedba, da je izpovedba lažna, ne omogoča pravnega vrednotenja oziroma sklepanja o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati uresničevanja obdolženčeve pravice do obrambe, temveč bi moralo biti v opisu dejanja v obtožnem predlogu tudi določno navedeno zakaj oziroma v čem naj bi bila inkriminirana izpovedba obdolženke lažna. Neresničnost inkriminiranih izjav obdolženke je namreč objektivni element obravnavanega kaznivega dejanja, zato bi moral opis dejanja vsebovati tudi dejstva in okoliščine, zakaj naj bi bile obdolženkine navedbe dejansko neresnične. To ne pomeni, da bi moral opis dejanja obsegati pretežni del obrazložitve obtožnega akta, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, ampak bi povsem zadoščala kratka in jasna navedba odločilnih dejstev, ki po objektivni plati konkretizirajo (domnevno) neresničnost v opisu dejanja navedenih obdolženkinih izjav.
DZ člen 7, 7/4, 136, 136/1, 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 7.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izvrševanje stikov - stiki med očetom in otrokom - največja korist otroka - starševska skrb - izvajanje starševske skrbi - družinska mediacija - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo - preiskovalno načelo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Otroka imata redne stike z očetom, s čimer se ohranja njihova medsebojna povezanost. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o ogroženosti otrok. Otroka bi bila ogrožena, če se stiki z očetom ne bi izvrševali.
OZ člen 171, 179, 182. ZPP člen 216. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/1, 5, 5/3.
sopotnik kot oškodovanec - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - neuporaba varnostnega pasu - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - huda telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - šepanje - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine - načelo popolne odškodnine - načelo prostega preudarka
Ker se je tožnik imel možnost pripeti z varnostnim pasom in s tem zmanjšati poškodbo medenice, povzročitelju škode ni mogoče naprtiti škode, ki je posledica tožnikove opustitve ukrepov za lastno varnost. Glede na okoliščine primera (celoten obseg škode in okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče) in primerljivo sodno prakso je odstotek tožnikovega soprispevka v višini 15 %, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje, ustrezen.
V zadnjem času je v sodni praksi obveljalo prevladujoče stališče o ustreznosti povračila v višini 0,37 EUR/km, ki po Uredbi v tretjem odstavku 5. člena predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za službena potovanja.
konfesorna tožba - poseg v služnostno pravico - opustitev posegov v služnostno pravico - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - protipravno vznemirjanje služnosti - obseg služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - pogodbena ustanovitev služnosti
Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice tožniku ne daje podlage za širjenje poti. Dovoljuje mu (le) primerno utrditev dostopa za normalno uporabo in potrebe vožnje z vsemi motornimi vozili.
Ključno vprašanje je (le), ali sta toženca posegla v traso služnostne poti. Odgovor nanj je nikalen.
OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4.
razveljavitev sodne poravnave - zmota pri sklepanju poravnave - opravičljiva zmota - odvetniški stroški - nagrada za odvetniške storitve - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški za pregled listin - nagrada za posvet in konferenco s stranko - trajanje naroka
Ni mogoče, da bi bila pritožnica, ob tako nazornem fotografskem prikazu kavnega in čajnega servisa, v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti glede oznake predmeta v času sklepanja sodne poravnave. V sferi toženke je bila dolžnost ravnanja s pričakovano skrbnostjo, ko je izbirala servis po oznakah v cenilnih poročilih, s katerimi je bila seznanjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059740
DZ člen 74, 74/2. SPZ člen 66. OZ člen 198. ZPP člen 214, 224, 224/4, 318, 318/3, 359.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - vsebina poštne pošiljke - notarski zapis pogodbe - bančni kredit - določljivost zahtevka - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - večji prispevek enega od zakoncev - solastnina - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - razlogi za opustitev uporabe solastne stvari - nevzdržnost razmer - povprečna tržna najemnina - trditveno in dokazno breme - neprerekane trditve - dokaz z zaslišanjem strank - prepoved reformatio in peius
Ker toženec ni konkretizirano zatrjeval razlogov v smeri neresničnosti zapisanega na vročilnici, z lastnim zaslišanjem pa ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je pravilna ugotovitev, da je bila tožba pravilno vročena.
S tem ko sta pravdni stranki na eni od stvari v skupnem premoženju določili njuna solastniška deleža, ni prišlo do določitve takšnih deležev na celotnem skupnem premoženju.
Različnih oblik prispevkov zakoncev pri pridobivanju skupnega premoženja ni mogoče natančno izmeriti. Pravda o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju zato ni obračunska pravda.
Tožnica je bila zaradi toženčevega nasilja primorana opustiti souporabo. Ni prostovoljno opustila rabe stanovanjske hiše in tako v svoje prikrajšanje ni privolila, zato je podan temelj za plačilo uporabnine.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - dokazno breme - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Ker toženka kljub opozorilu sodišča ni izkazala zakonskih pogojev za predlagano oprostitev plačila sodne takse, je odločitev o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - glavna obravnava - neizvedba glavne obravnave - nova dejstva
Navajanje novih dejstev na naroku za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka za glavno obravnavo in zato ni mogla predstaviti vseh dejstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059510
ZKP člen 149, 149b/1.. KZ-1 člen 176, 176/3.. URS člen 37.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - pričakovana zasebnost - IP-naslov - statični IP naslov - dinamični IP naslov
Iz ugotovitev izpodbijane sodbe niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na to, da se je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na spletu odpovedal svoji komunikacijski zasebnosti, zato ravnanje policije, ko je brez sodne odredbe pridobila podatke o statičnem naslovu IP in njegovem uporabniku, ki je bil kasneje povezan z obtožencem, predstavlja nedopusten poseg v obtoženčevo komunikacijsko zasebnost iz 8. člena EKČP oz. 37. člena Ustave RS, saj je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na svoji identiteti upravičeno pričakoval zasebnost.
Stvarna pristojnost sodišča je določena v 25. členu ZKP. V 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP je za sojenje na okrožnih sodiščih uveljavljeno načelo zbornega sojenja, pri čemer je v 1.a točki prvega odstavka 25. člena ZKP določena izjema, da se stranke lahko dogovorijo, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Prvi odstavek 285.e člena ZKP daje pooblastilo predsedniku senata, da odloča o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, vendar je to pooblastilo omejeno na odločanje v okviru predobravnavnega naroka, v okviru glavne obravnave pa le v primeru, če so stranke soglašale, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP). V obravnavani zadevi se obtoženci na predobravnavnem naroku niso odrekli pravici do zbornega sojenja, zato predsednica senata ni bila funkcionalno pristojna za izdajo izpodbijanega sklepa in je posledično sicer stvarno pristojno sodišče odločilo v nepravilni sestavi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Stališče pritožnikov, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti predobravnavni narok, je napačno. Predobravnavni narok, uveden z novelo ZKP-K, je v rednem kazenskem postopku obvezna, v skrajšanem kazenskem postopku pa fakultativna faza postopka po pravnomočnosti obtožnice in pred začetkom glavne obravnave. Temeljni namen predobravnavnega naroka je, da se obtoženec izjavi o krivdi ter predlaga izločitev predsednika senata, izločitev dokazov in dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi in poda druge procesne predloge. Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen. Večkratno ponavljanje procesne situacije, v kateri bi se obtoženec moral izjaviti o krivdi, bi lahko z vidika privilegija zoper samoobtožbo (29. člen Ustave RS) pomenilo ustavno nedopusten pritisk na obtoženca (sodba VS RS I Ips 42419/2011 z dne 26. 2. 2015).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060777
OZ člen 4, 9, 9/1, 9/2, 82, 82/1, 82/2. ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - dogovor o predčasni odpovedi najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - odpoved pogodbe s strani najemnika - namen pogodbenih strank - skupni namen pogodbenikov - pojem nejasnega pogodbenega določila - banka - statusno preoblikovanje banke - bistvena sprememba - enakopravnost pogodbenih strank - povrnitev premoženjske škode zaradi razdrtja najemne pogodbe - vmesna sodba v pritožbenem postopku
To, da je bila toženi banki pripojena druga banka, ni bistvena statusna sprememba; to, da je pridobila (v najem) še drug poslovni prostor, pa niso ekonomski pogoji poslovanja banke, ki bi dokazovali neekonomičnost in neracionalnost poslovanja bančne enote v navedenih poslovnih prostorih v smislu 6. člena pogodbe. Odpoved najemne pogodbe zato predstavlja njeno kršitev pogodbene obveznosti, ki nedvomno izvira iz njene sfere, in je takšne narave, da je tožniku povzročila škodo.
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 10, 10/1-1, 11, 11-3.
stroški kazenskega postopka - zasebni tožilec - predlog za obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - upoštevanje družinskih članov - premoženje zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - število vlog
Število vloženih zasebnih tožb ni nikakršna bistvena okoliščina, ki bi jo pri odločanju o predlogu za obročno plačilo sodnih taks moralo upoštevati sodišče prve stopnje. Taksna obveznost po določbah ZST-1 nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, torej se odmeri in plača v vsaki zadevi posebej. Na drugi strani pa je okoliščina, da je zasebni tožilec pri sodišču vložil več zasebnih tožb, njegova osebna izbira, ki na vprašanje zmožnosti plačila sodne takse v enkratnem znesku v zvezi s preživljanjem zasebnega tožilca in članov njegove družine, nima nobenega vpliva. Predvsem pa število vlog pred sodiščem ni kriterij, ki bi ga kot relevantnega za odločanje o tovrstnih predlogih določali zgoraj navedeni zakoni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061737
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1, 161, 161/1.. ZPP člen 8, 214, 238, 238/2.. ZJU člen 150.. ZObr člen 98a.. ZSSloV člen 38, 38/4, 56.. OZ člen 131, 131/2.
javni uslužbenci - vojak - nesreča pri delu - mobing - premestitev - terjatve iz delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - nadure - primopredaja - substanciranje trditev - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sorazmerni del dopusta - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da od delavcev toženke ni življenjsko pričakovati, da bodo priznali, da je bil tožnik šikaniran. Ker naj bi do zatrjevanih ravnanj trpinčenja prihajalo na delovnem mestu, je logično, da so priče večinoma nekdanji tožnikovi sodelavci, zaposleni pri toženki, vendar pa so njihove izpovedi, enako kot drugi dokazi, po določbi 8. člena ZPP podvrženi dokazni oceni sodišča. Poleg tega so priče pred sodiščem dolžne govoriti resnico, na kar so pred zaslišanjem izrecno opozorjene (drugi odstavek 238. člena ZPP), sodišče prve stopnje pa jih je upoštevaje, da so bile njihove izpovedi glede zatrjevanih očitkov o (ne)obstoju trpinčenja tožnika v bistvenih delih skladne, pravilno ocenilo kot verodostojne.
Pritožba neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo nadur, ki ga je tožnik utemeljeval z navedbami, da je ves čas trajanja delovnega razmerja na delo prišel 15 minut prej in pred odhodom z dela ponovno opravil primopredajo v trajanju 15 minut. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno poudarilo, da je toženka predložila evidence delovnega časa, iz katerih izhaja, da tožnik dela ni opravljal ves čas vtoževanega obdobja (saj je bil odsoten zaradi bolniškega staleža, koriščenja ur in izrabe letnega dopusta), tožnik pa kljub izrecnemu opozorilu toženke ni določno navedel, na katere dneve je prišel prej na delo oziroma na katere dneve naj bi opravil zatrjevane nadure, zato zahtevek iz tega naslova niti ni ustrezno substanciran.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - prošnja za odpis dolga - zdravstvene težave - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
S pritožbenim pozivom na umik predloga za osebni stečaj in odpis davčnega dolga zaradi njegovih zdravstvenih težav in drugih osebnih okoliščin, dolžnik v tem pritožbenem postopku ne more uspeti. Okoliščine, ki jih opisuje, pri odločanju o začetku postopka osebnega stečaja niso pravno pomembne (jih pa dolžnik lahko uveljavlja v okviru predloga za odpust obveznosti po 397. členu ZFPPIPP).
nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Kot je v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko pomeni hišni zapor, kar smiselno predlaga pritožnik, le način izvršitve kazni zapora, ne more pa se s hišnim zaporom nadomestiti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - odgovor na dopolnitev tožbe - neprerekane navedbe - nedovoljene pritožbene novote
Toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila. V ugovoru je, kot je pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, le abstraktno ugovarjala tožbenemu zahtevku po temelju in višini, trditev, da tožnica svoje obveznosti iz pogodbe ni izpolnila, pa ni ponudila. Zato je pritožbena navedba, da tožnica ni dokazala, da je bila storitev izvedena, nedovoljena pritožbena novota, tako kot navedba, da računi ne izkazujejo, da je bila katerakoli storitev izvedena.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - sorodstvo v ravni vrsti - napačna uporaba materialnega prava
Oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, sorodnik iz tretjega kolena), A. A. pa zapustnikov vnuk (sorodnik iz drugega kolena) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.
poseg v služnostno pravico - poseg v služnost poti - varstvo služnosti - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - zloraba pravice - dostop po drugi poti - zahtevek za ukinitev služnosti - nujna pot
Služnostni upravičenec, če ga kdo neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti, lahko s tožbo zahteva, da preprečevanje oziroma motenje preneha. Koristnost in in potrebnost služnosti sta pomembni šele pri morebitni presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka za ukinitev služnosti, katerega pa toženka ni vložila. Ukinitev služnosti se lahko zahteva le s tožbo in ne tudi z ugovorom.
izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - izrek sklepa o izločitvi dokazov - oblikovanje izreka
Sodišče prve stopnje je v drugi alineji točke I izreka nerodno zapisalo, kateri del besedila se izloči, namreč na način, da je sporni, t. j. izločani del besedila postal del izreka izpodbijanega sklepa.
Stranki sta se mimo nepremičninske agencije dogovorili, da bo uradno (v listinah) prikazano, da znaša dogovorjena kupnina 290.000 EUR. Nepremičninska agencija je na podlagi njunega naročila izdelala predpogodbi z dne 29. 10. 2018 za solastninska deleža 64/100 (s ceno 200,000 EUR) in 36/100 (s ceno 90.000 EUR). Ko je bila seznanjena s pravo pogodbeno voljo strank, je pripravila novo predpogodbo, kasneje pa še prodajno pogodbo, v katero so bile povzete določbe iz predpogodbe z dne 29. 10. 2018 za solastninski delež 64/100. Čeprav se priča B. B. označuje za natančno in dosledno (pri sklepanju pogodb je „kontrolfrik“), ob tem priznava, da je bil v prodajno pogodbo vnesen napačen znesek. Da znesek 290.000 EUR v prodajni pogodbi predstavlja napako, je potrdil A. A., ki je sestavil listino. Življenjsko prepričljivo je, da ob branju prodajne pogodbe nihče ni bil pozoren na uvodne določbe prodajne pogodbe, saj se te niso neposredno nanašale na pogodbeni predmet (solastninski delež 64/100), oziroma niso bile v nasprotju z dogovorjeno kupnino za prodani delež.