odpoved pogodbe o zaposlitvi – poziv nazaj na delo – reintegracijski – reparacijski zahtevek
Tožena stranka je tožnika med sodnim postopkom pozivala nazaj na delo, vendar se na poziv ni odzval. Navedeno ni razlog za priznanje obstoja delovnega razmerja vključno s plačo le do dneva (prvega) poziva na delo. Tožena stranka je namreč imela možnost, da v postopku na prvi stopnji pripozna tožbeni zahtevek, tako glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot glede reparacijskega in reintegracijskega zahtevka, vendar tega ni storila. Le če bi tako ravnala in vzpostavila stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku, bi imel poziv na delo tožniku, če se nanj ne bi odzval, zanj škodljive posledice. V času, dokler je tekel sodni spor, pa tožnik ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ni bil zavezan upoštevati zahtev delodajalca oziroma njegovih pozivov na delo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 2.
javni uslužbenci – napredovanje – razvrstitev v plačni razred
Tožnik je bil premeščen z delovnega mesta v VII. tarifni skupini na delovno mesto v V. tarifni skupini in ker tožnik ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev na delovnem mestu v VII. tarifni skupini, ni napredoval, zato napredovanj ni mogel prenesti na delovno mesto v nižji tarifni skupini. Zaradi neizpolnjevanja pogojev ustrezne izobrazbe je bila razporeditev tožnika in določitev plačnega razreda pravilna.
objava popravka – zanikanje ali poprava navedb – pojem popravka
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaze drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 25, 25/4. OZ člen 8, 846/3.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami – provizija – višina provizije – ugovor ničnosti provizije – znižanje provizije – najvišja provizija – kogentnost določb
Druga toženka in prodajalka, prodajne pogodbe, ki jo je tožnica že sestavila, nista podpisali, temveč sta pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, sklenili mimo tožnice in to v času, ko je pogodba o posredovanju še veljala. Zakaj je to storila, druga toženka v trditveni podlagi ni pojasnila. Navesti pa bi morala utemeljene razloge, zakaj je pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je že bila predmet posredovanja s strani tožnice, sklenila mimo le-te (česar pa ni niti poskusila). Tožnica je do plačila provizije zato upravičena.
ZGD-1 člen 79, 106, 106/1, 106/2, 135, 135/2. OZ člen 333, 333/5. ZSReg člen 34, 39.
družba z neomejeno odgovornostjo – odpoved družbene pogodbe – komanditna družba – odpovedni rok – odpoved odpovednemu roku
Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059837
OZ člen 619, 643, 659, 656, 659/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – fiksna cena – klavzula ključ v roke – dokazna ocena – stroški postopka – nagrada za narok
Med pravdnima strankama je bila dogovorjena fiksna cena 12.000,00 EUR. Tak dogovor ima enake učinke kot določitev cene v gradbeni pogodbi s klavzulo „ključ v roke“. Kljub temu, da se je predvidena cena fasade zaradi naknadne spremembe barve povečala za 3,4%, tožnik do dodatnega plačila zaradi spremembe barve ni upravičen. Izvajalec bi bil upravičen zahtevati spremembo cene, če bi se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 % višja.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT je odvetnik upravičen do ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je bilo dejansko opravljenih.
ZDR člen 18, 18/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 32.
predsednik uprave – odpoklic – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba - zastopanje
Po določbi 18. člena ZDR v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Tožnik v času postopka in podaje izredne odpovedi ni bil več predsednik uprave, ker je njegov mandat prenehal z odpoklicem, zato je bil njegov položaj enak položaju vseh drugih zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da bi mu glede na citirano določbo ZDR izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podal le novi začasni predsednik uprave, kot zastopnik tožene stranke, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ker je izredno odpoved podala neupravičena oseba, je izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita
Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – izvedensko mnenje - pripombe
Če poda stranka pisne pripombe ali ugovor na izvedensko mnenje in se obravnavanju le-teh na naroku ni odpovedala, mora sodišče izvedenca neposredno zaslišati. Poleg tega se ugovor zoper izvedensko mnenje ne more šteti za dokazni predlog, temveč za ugovor zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Delodajalec mora v izredni odpovedi konkretizirati kršitev delovnih obveznosti in znake kaznivega dejanja, ki jih vsebuje takšna kršitev, pri čemer ni odločilno, da delodajalec tudi točno določi kaznivo dejanje po določbah KZ-1. Sodišče ni vezano na kazenskopravno kvalifikacijo dejanja v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3a, 3a/4, 49, 49/3.
prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači – denarni zahtevek – direktno sodno varstvo – uveljavljanje pravic pri delodajalcu – procesna predpostavka – pisna zahteva – rok za sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožnica, je denarni zahtevek (izplačilo razlike v plači), ki ga je možno uveljavljati pred sodiščem neposredno (4. odstavek 204. člena ZDR). Tožnica ne izpodbija odločb tožene stranke oziroma pogodbe o zaposlitvi, temveč vtožuje le razliko v plači med plačo, ki ji je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in plačo, do katere bi bila upravičena, če bi toženka upoštevala višji količnik zaradi napredovanj. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožnici ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Iz 4. odstavka 3.a člena ZSPJS izhaja, da je v primeru napačne določitve in izplačila plače (ki je določena in izplačana v nasprotju s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS) pisna zahteva javnega uslužbenca procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da lahko javni uslužbenec pred pristojnim sodiščem vloži zahtevo za sodno varstvo. ZSPJS torej ne določa roka za sodno varstvo, prav tako pa tudi kot procesno predpostavko za sodno varstvo določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu.
Tožnica je na toženo stranko naslovila pritožbo zoper sklep o uvrstitvi v plačilni razred in zahtevala, da se ponovno opravi prevedba osnovne plače javnega uslužbenca po 3. odstavku 49. člena ZSPJS in pri tem upošteva štiri dosežena napredovanja. S tem je tožnica procesno predpostavko za sodno varstvo (vložitev pisne zahteve pri delodajalcu), ki jo določa ZSPJS izpolnila. Glede na določbo 4. odstavka 3.a člena ZSPJS pisne zahteve ni podala prepozno, zato je treba njeno tožbo obravnavati po vsebini in odločiti o utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka.
ZPIZ-1 člen 115, 119. ZPIZ člen 70, 70/3, 83. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane točka 1, 2.
družinska pokojnina – pogoj preživljanja
Tožnica, ki je bila ob sinovi smrti v letu 1993 stara 55 let in uživalka invalidske pokojnine, nima pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu, ker je povprečna mesečna pokojnina, ki jo je tožnica prejemala v zadnjem koledarskem letu pred sinovo smrtjo, presegala polovico zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Zato ni mogoče šteti, da jo je pokojni sin ob smrti preživljal.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZUP člen 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 177, 259, 259/1.
Ker tožnik izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) starostne pokojnine(dopolnil je 65 let starosti in 16 let zavarovalne dobe v Sloveniji), ima, čeprav mu je bila v Bosi in Hercegovini priznana pravica do invalidske pokojnine z upoštevanjem slovenske dobe, pravico do starostne pokojnine.
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala odpravo izpodbijanih odločb toženca o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo z omejitvami in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, izpodbijano odločbo pa le delno odpravilo tako, da je tožnici, invalidki III. kategorije, določilo dodatne omejitve pri delu, je tožnica uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, zato ni upravičena do povračila stroškov postopka.
ustavitev izvršbe – seznam dolžnikovega premoženja - zaključek izvršilnega postopka
Ugoditev predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim od dovoljenih sredstev izvršbe ni možna.
Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju, ki je bila sklenjena v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika med drugim dogovorili tudi, da v primeru, če toženec v času po pridobitvi dovoljenja ne sklene delovnega razmerja s tožečo stranko, je dolžan tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Toženec ni dosegel planskih obveznosti, zato mu tožeča stranka ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tako prišlo prav do opisane situacije je nastopila dogovorjena obveznost toženca do vrnitve stroškov izobraževanja.
Zavezanec za plačilo predmetne okoljske dajatve, katere povračilo lahko zahteva od končnih plačnikov, je občina kot izvajalec javne službe odvajanja odpadne vode. Le-ta je z navedeno Pogodbo pri tožniku naročila obračunavanje okoljske dajatve, administrativno tehnične naloge v zvezi s to javno dajatvijo. Iz obsega nalog, ki jih je s tako mandatno pogodbo občina prenesla na tožnika, je razbrati, da so bili na tožnika prenešeni vsi posli v zvezi s to okoljsko dajatvijo, ne le njeno pobiranje. Vsebina izpolnitvenega ravnanja tožnika kot mandatarja pa je posledično opravljanje vseh poslov v zvezi z obračunom in plačilom te okoljske dajatve, tudi njena porazdelitev med končne uporabnike.
Tožnikov zahtevek za izplačilo vtožavanih nadur je odvisen od ugotovitve, ali so bile tožniku izplačane vse nadure, ki jih je pri toženi stranki v spornem obdobju opravil in ali so mu bile izplačane v pravilni višini.