Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 2.
javni uslužbenci – napredovanje – razvrstitev v plačni razred
Tožnik je bil premeščen z delovnega mesta v VII. tarifni skupini na delovno mesto v V. tarifni skupini in ker tožnik ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev na delovnem mestu v VII. tarifni skupini, ni napredoval, zato napredovanj ni mogel prenesti na delovno mesto v nižji tarifni skupini. Zaradi neizpolnjevanja pogojev ustrezne izobrazbe je bila razporeditev tožnika in določitev plačnega razreda pravilna.
objava popravka – zanikanje ali poprava navedb – pojem popravka
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaze drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 25, 25/4. OZ člen 8, 846/3.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami – provizija – višina provizije – ugovor ničnosti provizije – znižanje provizije – najvišja provizija – kogentnost določb
Druga toženka in prodajalka, prodajne pogodbe, ki jo je tožnica že sestavila, nista podpisali, temveč sta pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, sklenili mimo tožnice in to v času, ko je pogodba o posredovanju še veljala. Zakaj je to storila, druga toženka v trditveni podlagi ni pojasnila. Navesti pa bi morala utemeljene razloge, zakaj je pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je že bila predmet posredovanja s strani tožnice, sklenila mimo le-te (česar pa ni niti poskusila). Tožnica je do plačila provizije zato upravičena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023257
URS člen 35, 37, 56. ZKP člen 83, 149b, 371, 371/1, 371/1-8. ZEKom člen 103, 107, 107a, 107a/1, 107a/5, 107a/7, 107b, 107č. KZ -1 člen 176.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – pravica do zasebnosti – poseg v komunikacijsko zasebnost – pogoji za poseg v komunikacijsko zasebnost – internetni podatki – IP naslov – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti - posest pornografskega gradiva
Pravica do zasebnosti ne more biti absolutna, ampak je omejena z (ustavnim) varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru otrok. Spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija predstavljata hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic otroka do skladne vzgoje in razvoja. Zato ugotovljeni poseg v obtoženčevo pravico do (komunikacijske) zasebnosti, do katerega je res prišlo zaradi ravnanja operaterja, ki prometnih podatkov ni uničil ob koncu zakonskega roka hranjenja, in jih je zato lahko na podlagi sodne odredbe sporočil policiji, v konkretnem primeru manjšega pomena v primerjavi s ciljem, ki je upravičeval pridobitev prometnih podatkov od operaterja, to je razkritjem storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pri tem pa je kazenski pregon namenjen boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter varstvu pravic otrok do zaščite.
ZGD-1 člen 79, 106, 106/1, 106/2, 135, 135/2. OZ člen 333, 333/5. ZSReg člen 34, 39.
družba z neomejeno odgovornostjo – odpoved družbene pogodbe – komanditna družba – odpovedni rok – odpoved odpovednemu roku
Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).
ZDR člen 18, 18/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 32.
predsednik uprave – odpoklic – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba - zastopanje
Po določbi 18. člena ZDR v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Tožnik v času postopka in podaje izredne odpovedi ni bil več predsednik uprave, ker je njegov mandat prenehal z odpoklicem, zato je bil njegov položaj enak položaju vseh drugih zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da bi mu glede na citirano določbo ZDR izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podal le novi začasni predsednik uprave, kot zastopnik tožene stranke, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ker je izredno odpoved podala neupravičena oseba, je izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Delodajalec mora v izredni odpovedi konkretizirati kršitev delovnih obveznosti in znake kaznivega dejanja, ki jih vsebuje takšna kršitev, pri čemer ni odločilno, da delodajalec tudi točno določi kaznivo dejanje po določbah KZ-1. Sodišče ni vezano na kazenskopravno kvalifikacijo dejanja v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poziv nazaj na delo – reintegracijski – reparacijski zahtevek
Tožena stranka je tožnika med sodnim postopkom pozivala nazaj na delo, vendar se na poziv ni odzval. Navedeno ni razlog za priznanje obstoja delovnega razmerja vključno s plačo le do dneva (prvega) poziva na delo. Tožena stranka je namreč imela možnost, da v postopku na prvi stopnji pripozna tožbeni zahtevek, tako glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot glede reparacijskega in reintegracijskega zahtevka, vendar tega ni storila. Le če bi tako ravnala in vzpostavila stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku, bi imel poziv na delo tožniku, če se nanj ne bi odzval, zanj škodljive posledice. V času, dokler je tekel sodni spor, pa tožnik ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ni bil zavezan upoštevati zahtev delodajalca oziroma njegovih pozivov na delo.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – prekluzivni rok - policist
Za začetek teka 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 110. člena ZDR je odločilno, kdaj je bil z razlogi za izredno odpoved seznanjen predstojnik (generalni direktor Policije), pri tem pa ni pomembno, kdaj so z zadevo seznanjene druge osebe pri toženi stranki (npr. policisti, ki so prometno nesrečo obravnavali). Le predstojnik je tisti, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja.
Tožnik (policist) je na lokalni cesti, zaradi neprilagojene hitrosti s sprednjim levim delom osebnega vozila trčil v pešca ter ga po trčenju z vozilom potiskal po vozišču še 44,25 metra, nato pa nadaljeval z vožnjo, ne da bi mu pomagal. S takšnim svojim ravnanjem je kršil pogodbene in druge delovne obveznosti, ki imajo znake kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR..
Glede na to, da so odgovori izvedenca kratki, bolj ali manj pavšalni in da niso podkrepljeni s kompleksnimi in strokovnimi argumenti, je sodišče za izdelavo dopolnitve pravilno prisodilo nagrado za zahtevno mnenje.
objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – odredba o preizkusu alkoholiziranosti
Razlog, da je bil preizkus alkoholiziranosti obdolžencu odrejen šele na naslovu njegovega prebivališča, je bil na strani obdolženca, ker po oplaženju nasproti vozečega vozila svojega vozila ni ustavil pač pa je z vožnjo nadaljeval. Gre torej za isti historični dogodek, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je imel obdolženi dne 24.09.2011 ob približno 14.00 uri v svojem organizmu kot voznik osebnega avtomobila v času vožnje po cesti v naselju P. v smeri proti stanovanjski hiši na naslovu, kjer biva, 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ni prekoračilo obdolžilnega predloga.
Osebna zdravnica je tožniku dne 10. 5. 2010 izdala potrdilo, da je od 19. 3. 2010 dalje neprekinjeno v bolniškem staležu in da zaradi njene napake ni bilo predlagano podaljšanje. Poleg tega je bilo tožniku že dne 30. 3. 2010 izdano tudi potrdilo o začasni zadržanosti z dela od 19. 3. 2010 do 17. 4. 2010. Postopanje osebne zdravnice, ki v nasprotju z 235. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja imenovanemu zdravniku ni predlagala podaljšanja bolniškega staleža, ne more iti v tožnikovo škodo. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 3. 2010 do 3. 5. 2010, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt, je zato utemeljen.
Obdolženi skozi daljši čas ponavlja kršitve, ki spadajo med najhujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa; v zadnjih treh letih je bil kot udeleženec cestnega prometa že osemkrat pravnomočno kaznovan, enkrat tudi zaradi vožnje vozila v cestnem prometu v času izvrševanja sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga nobena do sedaj izrečena sankcija ni odvrnila od ponavljanja prekrškov. Res je, da tokrat odvzeto vozilo ni last obdolženca, vendar je imel zakonodajalec za ureditev, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je, da se smejo predmeti odvzeti tudi, če niso storilčeva last, ustavno dopusten cilj, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Glede na to, da je pritožnica, kot lastnica vozila, zgolj odstopila od pogodbe o finančnem leasingu z obdolženim, ob tem pa mu ponudila možnost odkupa vozila, se je tudi po presoji pritožbenega sodišča le z odvzemom vozila moč izogniti tveganju, da bi obdolženi z istim vozilom še naprej ponavljal prekrške. Seveda pa takšna odločitev ne jemlje pravice pritožnici terjati odškodnino od storilca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076437
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena obogatitev – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – povračilo stroškov – dolžnost mesečnega poročanja
Pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, je zakonski, zato višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Zoper dokončno odločbo (o priznanju pravice do znižanja plačila vrtca) je socialni spor dopusten v roku 30-tih po vročitvi odločbe. Ker gre za materialni prekluzivni rok, ga sodne počitnice ne podaljšajo.
V skladu z 19. členom ZPND spada prepoved približevanju družinski hiši med ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode, za odločanje o takšnem ukrepu pa je v skladu s 24. členom istega zakona stvarno pristojno okrožno sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje o ukrepu, ki ga vsebuje predlagana začasna odredba, je sicer podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča v nepravdnem postopku (19. člen ZPND), vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pred tem sodiščem bil uveden postopek za odločitev o takšnem predlogu. S tem pa so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 266. člena ZIZ, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo podana pristojnost okrajnega sodišča, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
domneva odgovornosti lastnika vozila – uporaba milejšega zakona
Obdolženec je imel možnost, da domnevo iz 233. člena ZVCP-1 izpodbije z dokazovanjem alibija, a je sodišču predlagal le zaslišanje priče, ki ima prebivališče v tujini in sodišču ni dosegljiva. Poleg tega obdolženi po presoji pritožbenega sodišča tudi ni z ničemer izkazal, da bi bil dokaz, s katerim dokazuje, da sam prekrška ni storil, uspešen.
Po izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije se med zavarovancem, tožencem in delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje sklene tripartitna pogodba o poklicni rehabilitaciji. Zato toženec o poklicni rehabilitaciji ne more odločiti enostransko z odločbo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – uporaba kriterijev – individualni odpust – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi pri individualnih odpustih, torej v primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), se upošteva uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, če so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in na podlagi dejanskih ugotovitev, da obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev.
Pri poslovnem razlogu (prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR) je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skupino primerljivih delavcev (izmed katerih bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je zato potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 33, 184. OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 182, 185.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu – odmera višine odškodnine
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik delo opravljal dalj časa in bi moral glede na dolgoletne izkušnje tudi sam oceniti, ali je njegov položaj pri odmerjanju hlodovine dovolj varen, ne utemeljujejo zaključka o tožnikovem 10% soprispevku k nastanku škode. Res je, da ima delavec tudi dolžnost, da sam poskrbi za čim bolj varno delo (33. člen ZDR), vendar tožniku zlasti glede na ugotovitev, da navodil za delo s strani tožene stranke ni bilo in glede na to, da je tožnik delal po praksi, ki je bila pri toženi stranki ustaljena, ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode. Očitek, da je tožnik, ko je prišlo do nezgode, slabo ocenil položaj oziroma je nepravilno ocenil položaj, ne zadošča za ugotovitev deležev soodgovornosti za nastalo škodo.