Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala odpravo izpodbijanih odločb toženca o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo z omejitvami in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, izpodbijano odločbo pa le delno odpravilo tako, da je tožnici, invalidki III. kategorije, določilo dodatne omejitve pri delu, je tožnica uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, zato ni upravičena do povračila stroškov postopka.
vračilo preveč izplačane plače – obračun plače – individualna pogodba o zaposlitvi – direktor
Kot osnovo za izračun plače tožnika (direktorja) je treba upoštevati povprečje plač zaposlenih delavcev pri toženi stranki brez upoštevanja plače direktorja oziroma delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so imeli sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi. V primeru vključitve plač delavcev z individualnimi pogodbami o zaposlitvi v izračun povprečja bi namreč ustvarili nesprejemljivo situacijo, ko bi bil izračun plače delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odvisen od višine njihove lastne plače oziroma plače zaposlenih po individualnih pogodbah o zaposlitvi, ki so sicer v določenem razponu glede na plače zaposlenih delavcev, in bi se s tem „umetno“ dvigovali osnovno za izračun plač.
Tožnikov zahtevek za izplačilo vtožavanih nadur je odvisen od ugotovitve, ali so bile tožniku izplačane vse nadure, ki jih je pri toženi stranki v spornem obdobju opravil in ali so mu bile izplačane v pravilni višini.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6b, 6f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlika med delom po pogodbi o zaposlitvi in delom, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je pri dijaškem in študentskem delu poudarjena začasnost in občasnost. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je tudi definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je vezan na navodila delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070261
ZASP člen 168, 168/3. ZPP člen 311, 311/1.
civilna kazen – prenehanje obrtnega dovoljenja
Če je stranka imela v času predvajanja fonogramov obrtno dovoljenje, kasneje pa ga je izgubila, to nima nobenega vpliva na njeno obveznost plačila civilne kazni, ki je nastala zaradi predvajanja fonogramov v obdobju, ko je obrtno dovoljenje še imela.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070256
OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 130, 130/1, 158, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena obogatitev – civilna kazen – višina zahtevka – temelj za določitev višine civilne kazni – dolžnost mesečnega poročanja – skupni sporazum o višini nadomestil
Pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, je zakonski, zato višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Obdolženi skozi daljši čas ponavlja kršitve, ki spadajo med najhujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa; v zadnjih treh letih je bil kot udeleženec cestnega prometa že osemkrat pravnomočno kaznovan, enkrat tudi zaradi vožnje vozila v cestnem prometu v času izvrševanja sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga nobena do sedaj izrečena sankcija ni odvrnila od ponavljanja prekrškov. Res je, da tokrat odvzeto vozilo ni last obdolženca, vendar je imel zakonodajalec za ureditev, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je, da se smejo predmeti odvzeti tudi, če niso storilčeva last, ustavno dopusten cilj, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Glede na to, da je pritožnica, kot lastnica vozila, zgolj odstopila od pogodbe o finančnem leasingu z obdolženim, ob tem pa mu ponudila možnost odkupa vozila, se je tudi po presoji pritožbenega sodišča le z odvzemom vozila moč izogniti tveganju, da bi obdolženi z istim vozilom še naprej ponavljal prekrške. Seveda pa takšna odločitev ne jemlje pravice pritožnici terjati odškodnino od storilca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076437
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena obogatitev – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – povračilo stroškov – dolžnost mesečnega poročanja
Pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, je zakonski, zato višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
izvršilni postopek – izvršilni stroški – stroški začasnega zastopnika
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
Zoper dokončno odločbo (o priznanju pravice do znižanja plačila vrtca) je socialni spor dopusten v roku 30-tih po vročitvi odločbe. Ker gre za materialni prekluzivni rok, ga sodne počitnice ne podaljšajo.
Po izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije se med zavarovancem, tožencem in delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje sklene tripartitna pogodba o poklicni rehabilitaciji. Zato toženec o poklicni rehabilitaciji ne more odločiti enostransko z odločbo.
objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – odredba o preizkusu alkoholiziranosti
Razlog, da je bil preizkus alkoholiziranosti obdolžencu odrejen šele na naslovu njegovega prebivališča, je bil na strani obdolženca, ker po oplaženju nasproti vozečega vozila svojega vozila ni ustavil pač pa je z vožnjo nadaljeval. Gre torej za isti historični dogodek, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je imel obdolženi dne 24.09.2011 ob približno 14.00 uri v svojem organizmu kot voznik osebnega avtomobila v času vožnje po cesti v naselju P. v smeri proti stanovanjski hiši na naslovu, kjer biva, 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ni prekoračilo obdolžilnega predloga.
domneva odgovornosti lastnika vozila – uporaba milejšega zakona
Obdolženec je imel možnost, da domnevo iz 233. člena ZVCP-1 izpodbije z dokazovanjem alibija, a je sodišču predlagal le zaslišanje priče, ki ima prebivališče v tujini in sodišču ni dosegljiva. Poleg tega obdolženi po presoji pritožbenega sodišča tudi ni z ničemer izkazal, da bi bil dokaz, s katerim dokazuje, da sam prekrška ni storil, uspešen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – uporaba kriterijev – individualni odpust – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi pri individualnih odpustih, torej v primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), se upošteva uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, če so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in na podlagi dejanskih ugotovitev, da obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev.
Pri poslovnem razlogu (prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR) je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skupino primerljivih delavcev (izmed katerih bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je zato potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Osebna zdravnica je tožniku dne 10. 5. 2010 izdala potrdilo, da je od 19. 3. 2010 dalje neprekinjeno v bolniškem staležu in da zaradi njene napake ni bilo predlagano podaljšanje. Poleg tega je bilo tožniku že dne 30. 3. 2010 izdano tudi potrdilo o začasni zadržanosti z dela od 19. 3. 2010 do 17. 4. 2010. Postopanje osebne zdravnice, ki v nasprotju z 235. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja imenovanemu zdravniku ni predlagala podaljšanja bolniškega staleža, ne more iti v tožnikovo škodo. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 3. 2010 do 3. 5. 2010, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt, je zato utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prekvalifikacija – dokvalifikacija – drugo ustrezno delo
Tožena stranka tožniku (ki je kot delavec v proizvodnji opravljal naloge voznika) ni bila dolžna ponuditi možnosti za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo za dela, ki so jih po pogodbah o zaposlitvi za določen čas opravljali trije tujci. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik ni usposobljen za dela na krojilnem stroju in dela tiskarja (to so dela, ki so jih pri toženi stranki opravljali trije tujci) in glede na dejstvo, da se je tožena stranka zaradi poslovnih razlogov odločila za racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja, od nje dejansko ni bilo moč pričakovati, da bo za ti dve deli (tiskar in krojilec) na novo usposobila tožnika, še posebej, ker iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožnik priučitev drugih del v proizvodnji, odklonil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kršitev cestnoprometnih predpisov pomeni, da je tožnik (poklicni voznik) ravnal naklepoma oziroma iz hude malomarnosti, ko je v naselju prehiteval in prekoračil dovoljeno hitrost in naslednjega dne ponovno prekoračil dovoljeno hitrost in kršil cestnoprometne predpise. S tem je storil tudi kršitev delovnih obveznosti, kar mu je tožena stranka utemeljeno očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – rok predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program – rok oprave ustreznega programa
Zakon o prekrških (ZP-1) v osmem odstavku 202d člena izrecno določa najdaljši rok, v katerem mora storilec predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program, ne pa tudi roka, v katerem mora storilec program opraviti. Ker zakonodajalec ni izrecno določil roka za opravo edukacijske delavnice, ga je potrebno razlagati širše, to je do izteka preizkusne dobe iz prvega odstavka 202d člena ZP-1.
Zavezanec za plačilo predmetne okoljske dajatve, katere povračilo lahko zahteva od končnih plačnikov, je občina kot izvajalec javne službe odvajanja odpadne vode. Le-ta je z navedeno Pogodbo pri tožniku naročila obračunavanje okoljske dajatve, administrativno tehnične naloge v zvezi s to javno dajatvijo. Iz obsega nalog, ki jih je s tako mandatno pogodbo občina prenesla na tožnika, je razbrati, da so bili na tožnika prenešeni vsi posli v zvezi s to okoljsko dajatvijo, ne le njeno pobiranje. Vsebina izpolnitvenega ravnanja tožnika kot mandatarja pa je posledično opravljanje vseh poslov v zvezi z obračunom in plačilom te okoljske dajatve, tudi njena porazdelitev med končne uporabnike.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/1, 68, 68/1, 68/1-2.
invalidnost III. kategorije – splošni pogoji – gostota dobe
Čeprav je pri tožnici ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni (zmožna je za delo z omejitvami), nima pravic na podlagi invalidnosti, ker ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v zavarovanje in ob starosti 54 let s 3 leti pokojninske dobe ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe (ena tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti).