Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 24. ZPP člen 22, 22/1, 214, 214/2, 224, 224/4, 337.
OZ člen 295.
Zadevna obveznost, v zvezi s katero se določa pristojnost sodišč v skladu s 5. členom Uredbe sveta (ES) 44/2001, je tista obveznost, ki se vtožuje. To pa je v obravnavanem primeru obveznost vračila posojila. Ker v obravnavanem primeru tožnik vtožuje vračilo denarja, je kraj izpolnitve v skladu z 295. členom OZ kraj, kjer ima upnik sedež oziroma prebivališče.
Če je prevod bančnih izpiskov prevod zaprisežene sodne tolmačke za nemški jezik, gre za javno listino, katere resničnost (pravilnost), bi morala toženka pravočasno izpodbijati z ustreznimi dokazili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073880
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zamudna sodba – vročanje – sklepčnost tožbe – splošno znana dejstva
Golo zanikanje prejema sodne pošiljke ter predložitev lista s podpisi toženca ni dovolj za ovrženje domneve o pravilni vročitvi tožbe na podlagi pravilno izpolnjene vročilnice.
Simptomov tožnikove poškodbe (pretres možganov) ni mogoče uvrstiti med splošno znana dejstva.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066607
ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/6, 56a, 114, 118. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 132, 132/2, 234. ZPrCP člen 45, 45/10. ZUP člen 80.
meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – zaslišanje obdolženca – priznanje prekrška – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – polovično plačilo izrečene globe – pouk o pravici do plačila polovične globe – splošna pravila za odmero sankcij
Po jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v skladu s 118. členom ZP-1 v obrazložitvi sodbe zgolj kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.
Policist izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa, le, če se preizkus opravi, zaradi česar policistu zaradi nepodpisa zapisnika tudi ni bilo treba odrediti strokovnega pregleda, pri čemer policisti tudi niso dolžni voznike opozarjati na posledice njihovega ravnanja.
Pouk o pravici do polovičnega plačila globe mora biti del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi, in ne posebnega dopisa.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji – volja – sodno varstvo – status samostojnega podjetnika
Če delavec za kršitev pravic (da so podani elementi delovnega razmerja in, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) zve v času trajanja (delovnega) razmerja, katerega obstoj je bil med strankama sporen, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato ni ovir, da samostojni podjetnik ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDR je namreč prepovedano opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, razen v primerih, ki jih določa zakon. Avtonomija stranka glede na navedeno določbo torej ni neomejena.
sodna taksa – tarifna številka 30010 - redni pravdni postopek
Redni pravdni postopek je vsak postopek, ki se ne vodi v postopku v zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki in se ne vodi v postopku za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. S tem je zarisano stvarno področje uporabe tarifne številke 30010 ZST-1.
Tožnica je iz razlogov na strani delodajalca podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je na podlagi 2. odstavka 112. člena ZDR upravičena do odpravnine.
služnost – nastanek služnostne pravice – prenehanje služnostne pravice – spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti
Razlog za prenehanje služnosti so spremenjene okoliščine. Nekoristnost služnosti je zgolj ena od spremenjenih okoliščin, ki jo SPZ izrecno določa kot razlog za prenehanje služnosti.
Pravni temelj za prenehanje služnosti so druge spremenjene okoliščine. Te pridejo v poštev, če je služeče zemljišče še koristno za gospodujoče zemljišče, vendar pa ne več v tolikšni meri, kot je bilo to ob nastanku služnosti. Spremenjene okoliščine so izkazane v zadostni meri: pridobitev takšnih nepremičnin v last služnostnih upravičencev, ki omogočajo zanesljivo in primerno povezavo med javnim cestnim omrežjem in doslej gospodujočimi zemljišči.
ZZK-1 člen 14, 32, 32/1, 32/2, 246. SPZ člen 223, 15.
pogodba o ustanovitvi služnosti – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zemljiškoknjižno dovolilo – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila – oznaka stranke – navedba podatka o EMŠU - overitev zemljiškoknjižnega dovolila – sprememba tožbe – res iudicata
V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZZK-1 mora biti oseba, ki vpis dovoljuje, v zemljiškoknjižnem dovolilu označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Drugi odstavek 32. člena ZZK-1 ureja položaj, ko je oseba, ki dovoljuje vpis, v zemljiški knjigi označena z rojstnimi podatki, v zemljiškoknjižnem dovolilu pa je označena z EMŠO številko. V tem primeru je, ne glede na to, da oseba, ki dovoljuje vpis, v zemljiškoknjižnem dovolilu ni označena z enakimi podatki kot v zemljiški knjigi, z navedbo podatka o EMŠO te osebe, pogoju po prvem odstavku zadoščeno, saj je iz EMŠO številke mogoče razbrati tudi njen rojstni podatek.
ZIZ člen 38, 38/4, 38/5. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 390.
premičninska izvršba - izvršilna dejanja na premičnine – preživninski zavezanec - osebni stečaj – izvršilni stroški
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se tudi v primeru, ko Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskemu upravičencu (za kar gre tudi v obravnavani izvršilni zadevi), izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje (sklep II Ips 170/2010). Osebni stečaj nad dolžnikom v obravnavani zadevi tudi ni mogel imeti nobenega vpliva na odločanje o izvršilnih stroških, ki so bili z izpodbijanim sklepom naloženi dolžniku v povrnitev.
odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja – kontradiktornost postopka – pravica do izjave – korist otoka – načelo odprtega sojenja
Če sodišče ne predstavi pravdnim strankam svojih ugotovitev glede dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, pravdne stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje ni v okviru dokaznega postopka, ne v sodbi predstavilo pravdnim strankam svoje strokovne ekspertize, v kateri bi se opredelilo glede abstraktnih pravil stroke in katera strokovna dejstva so bila odločilna za določitev obsega, načina in časovnega plana spremembe stikov toženke z otrokoma.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059875
OZ člen 357, 357/1, 357/2.
zastaranje – terjatev iz zavarovalne pogodbe – začetek teka zastaranja – zapadlost terjatve – določila splošnih pogojev – končanje zdravljenja
Tožnico vežejo splošni pogoji, ki so sestavni del obeh zavarovalnih pogodb. Ti določajo, da se končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju oziroma, če to ne nastopi niti v treh letih po nezgodi, se kot končno stanje vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Pravilno je tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da je tožničina terjatev zapadla v plačilo z iztekom treh let po nezgodi, zato o tem, kdaj je bilo zdravljenje končano, sodišču ni bilo treba zaslišati tožnice.
Tožnik ni upravičen do zavarovalnine (na podlagi kasko zavarovanja) zaradi požiga vozila s strani neznanega storilca. Splošni pogoji namreč določajo, da je zavarovalno kritje izključeno v primeru zlonamernih ali objestnih ravnanj tretjih. Takšno pogodbeno določilo je jasno in se zato uporablja tako, kot se glasi. Glede na navedeno zavarovanec pri sklepanju tudi ni mogel biti zaveden, kar bi sicer lahko bil razlog za ničnost.
zdravniška napaka – obstoj vzročne zveze – vzrok škodnega dogodka – mejni prag zadostne verjetnosti
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, v zadevnem primeru je izvedenec jasno povedal, da je vzrok smrti kombinacija srčnega popuščanja in septičnega stanja, se v sodni praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Upošteva se verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, kot v teh, ki so se dejansko zgodile. Pri tem je povzročitelj odgovoren za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (torej 50%) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe oziroma vzrok, ki izvira iz njene sfere, povzročilo škodni dogodek. Vzročna zveza bi bila torej podana, če bi tožeča stranka, na kateri je dokazno breme, ob uporabi merila mejnega praga zadostne verjetnosti dokazala, da pokojni mož tožnice ne bi umrl, če ob zdravljenju pri toženi stranki ne bi prišlo do okužbe z bolnišnično bakterijo.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu SPZ ne daje aktivne legitimacije. Sodišče je pri tem prezrlo, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe in da glede na predloženo sodno poravnavo to niti ne more postati.
Temelj za odgovornost upravnika nasproti tretjim, ki niso lastniki stanovanj, je lahko le kršitev zakonskih obveznosti upravnika, ne more pa upravnik odškodninsko odgovarjati tretjim zaradi kršitve pogodbe, sklenjene z etažnimi lastniki.
zamudna sodba – nasprotje med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi – višina kupnine – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pritožbeni razlogi
Obstoj nasprotja med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi je razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ni mogoče izdati in je treba izvesti kontradiktoren postopek ter o tožbenem zahtevku odločiti na podlagi glavne obravnave.
določitev meje – meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem – katastrska meja – kriterij močnejše pravice
V konkretnem primeru se predlaga sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščem, ki je v zasebni lasti. Navedeno pomeni, da je mogoče mejo določiti zgolj po kriteriju močnejše pravice. Ker na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa se je v sodni praksi ustalilo stališče, da je mogoče v takšnih primerih mejo določiti zgolj glede na potek katastrske meje.
Po ZDEMPE in ZEN je katastrsko mejo vedno treba določiti in ne obstaja možnost, da bi geodet meje ne določil zaradi nezanesljivosti podatkov, kar je dopuščal ZZKat.
odškodninska odgovornost lastnika/upravljavca kopališča – kopališki red – dolžno ravnanje lastnika/upravljavca kopališča – ustno opozorilo na pravilo o uporabi kopališke naprave – skrb za lastno varnost
Z izobešenjem napisa o najvišji dovoljeni teži pri uporabi dvojnega obroča pred vhodom na kopališko napravo je toženkin zavarovanec v danem primeru izpolnil svojo dolžnost izvajanja ukrepov, ki omogočajo varno kopanje. Opustitev ustnega opozorila tožnici – odrasli uporabnici kopališke naprave – ni predstavljalo kršitve dolžnega ravnanja toženkinega zavarovanca.