OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059875
OZ člen 357, 357/1, 357/2.
zastaranje – terjatev iz zavarovalne pogodbe – začetek teka zastaranja – zapadlost terjatve – določila splošnih pogojev – končanje zdravljenja
Tožnico vežejo splošni pogoji, ki so sestavni del obeh zavarovalnih pogodb. Ti določajo, da se končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju oziroma, če to ne nastopi niti v treh letih po nezgodi, se kot končno stanje vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Pravilno je tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da je tožničina terjatev zapadla v plačilo z iztekom treh let po nezgodi, zato o tem, kdaj je bilo zdravljenje končano, sodišču ni bilo treba zaslišati tožnice.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 24. ZPP člen 22, 22/1, 214, 214/2, 224, 224/4, 337.
OZ člen 295.
Zadevna obveznost, v zvezi s katero se določa pristojnost sodišč v skladu s 5. členom Uredbe sveta (ES) 44/2001, je tista obveznost, ki se vtožuje. To pa je v obravnavanem primeru obveznost vračila posojila. Ker v obravnavanem primeru tožnik vtožuje vračilo denarja, je kraj izpolnitve v skladu z 295. členom OZ kraj, kjer ima upnik sedež oziroma prebivališče.
Če je prevod bančnih izpiskov prevod zaprisežene sodne tolmačke za nemški jezik, gre za javno listino, katere resničnost (pravilnost), bi morala toženka pravočasno izpodbijati z ustreznimi dokazili.
Kadar stranki skleneta sodno poravnavo ter se o stroških posebej ne dogovorita drugače, tedaj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. To velja tudi za primer, ko je očitno, da se glede stroškov v postopku poravnavanja ne moreta zediniti ter izrecno izjavita, naj o stroških odloči sodišče. Poravnava je namreč izraz volje in ne izraz uspeha. Ker je tako, meril uspeha ni mogoče uporabiti niti po analogiji (ker ni skupnega vrednotnega temelja).
ZPP člen 142, 142/3, 339, 339/2, 339/2-7, 443, 443/1, 453.
bistvena kršitev določb postopka - sodba na podlagi pripoznave – opustitev odgovora na tožbo - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve – spor majhne vrednosti
Ker se s tožbo zahteva plačilo denarnega zneska, ki presega 2.000 EUR, ni bilo podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave na podlagi 453.a člena ZPP.
Ker je toženec dokazal, da ob vročanju tožbe na naslovu, kjer je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ni imel več stanovanja, ni mogoče šteti, da mu je bila tožba vročena na podlagi fikcije vročitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061792
OZ člen 299, 299/2, 782, 782/2, 779, 779/1. ZOdv člen 12. ZPP člen 188, 212, 213, 213/1.
mandatna pogodba – odstop od mandatne pogodbe – odškodninska odgovornost – preklic pooblastila za zastopanje – odvetniška nagrada – ustrezno plačilo – zakonske zamudne obresti – prekoračitev tožbenega zahtevka
Razmerje med odvetnikom in stranko je osebno razmerje, ki mora temeljiti na zaupanju, zato narava pravnega posla izključuje odškodninsko odgovornost stranke, ki z odvetnikom zaradi nezaupanja ne želi več sodelovati (prekliče pooblastilo za zastopanje), tudi če objektivnih razlogov za odpoved mandatne pogodbe pogodbe ni.
Tožnica je iz razlogov na strani delodajalca podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je na podlagi 2. odstavka 112. člena ZDR upravičena do odpravnine.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu SPZ ne daje aktivne legitimacije. Sodišče je pri tem prezrlo, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe in da glede na predloženo sodno poravnavo to niti ne more postati.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010.
Tožnik ni upravičen do zavarovalnine (na podlagi kasko zavarovanja) zaradi požiga vozila s strani neznanega storilca. Splošni pogoji namreč določajo, da je zavarovalno kritje izključeno v primeru zlonamernih ali objestnih ravnanj tretjih. Takšno pogodbeno določilo je jasno in se zato uporablja tako, kot se glasi. Glede na navedeno zavarovanec pri sklepanju tudi ni mogel biti zaveden, kar bi sicer lahko bil razlog za ničnost.
Temelj za odgovornost upravnika nasproti tretjim, ki niso lastniki stanovanj, je lahko le kršitev zakonskih obveznosti upravnika, ne more pa upravnik odškodninsko odgovarjati tretjim zaradi kršitve pogodbe, sklenjene z etažnimi lastniki.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji – volja – sodno varstvo – status samostojnega podjetnika
Če delavec za kršitev pravic (da so podani elementi delovnega razmerja in, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) zve v času trajanja (delovnega) razmerja, katerega obstoj je bil med strankama sporen, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato ni ovir, da samostojni podjetnik ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDR je namreč prepovedano opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, razen v primerih, ki jih določa zakon. Avtonomija stranka glede na navedeno določbo torej ni neomejena.
Namen instituta ločitve zapuščine je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženega dediča. V obravnavanem primeru dedičev ni in tudi nevarnost za poplačilo pritožnikove terjatve ne obstaja.
zamudna sodba – nasprotje med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi – višina kupnine – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pritožbeni razlogi
Obstoj nasprotja med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi je razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ni mogoče izdati in je treba izvesti kontradiktoren postopek ter o tožbenem zahtevku odločiti na podlagi glavne obravnave.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril – vštevanje daril v dedni delež
Sodišče dediče napoti na pravdo takoj, ko je med njimi spor, ali se neko premoženje všteva v dedni delež določenega dediča, pri čemer je irelevantno, od koga direktno naj bi ta dedič to premoženje prejel. V obravnavani zadevi je dedinja A. B. lastnica spornih nepremičnin, za katere dediča A. P. in A. C. trdita, da jih je prejela kot darilo od zapustnika, čemur ona oporeka. Torej je med njimi sporno, ali se te nepremičnine vštevajo v njen dedni delež, posledično čemur jih je potrebno napotiti na pravdo.
Ni naloga sodišča, da samo iz cenitvenega poročila, ki ga je stranka pridobila izven pravde in ga priložila svoji vlogi, razbira, kaj so pravno relevantne navedbe. Ne glede na to, da se izven postopka pridobljeno mnenje oziroma cenitev lahko upošteva kot del trditvene podlage, je kljub temu potrebno, da so vsaj osnovne trditve razvidne iz vloge, sklicevanje na takšno prilogo pa se lahko nanaša zgolj na natančnejše substanciranje.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066607
ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/6, 56a, 114, 118. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 132, 132/2, 234. ZPrCP člen 45, 45/10. ZUP člen 80.
meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – zaslišanje obdolženca – priznanje prekrška – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – polovično plačilo izrečene globe – pouk o pravici do plačila polovične globe – splošna pravila za odmero sankcij
Po jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v skladu s 118. členom ZP-1 v obrazložitvi sodbe zgolj kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.
Policist izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa, le, če se preizkus opravi, zaradi česar policistu zaradi nepodpisa zapisnika tudi ni bilo treba odrediti strokovnega pregleda, pri čemer policisti tudi niso dolžni voznike opozarjati na posledice njihovega ravnanja.
Pouk o pravici do polovičnega plačila globe mora biti del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi, in ne posebnega dopisa.
URS člen 19, 19/1, 31, 33, 35. ZDZdr člen 39, 39-1, 39-2, 39-3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji - huda premoženjska škoda - resna nevarnost - človekove pravice
Pojem huda premoženjska škoda, ki je ustavna kategorija, je potrebno tudi ustavnoskladno razlagati. Pritožnica ima pravico razpolagati s svojim premoženjem ter pravico svobodno nakupovati, seveda v okviru razumnih in plačljivih zmožnosti. Za izkazan obstoj pogojev po 1. alinei 39. člena ZDZdr mora biti izkazana „resna nevarnost“, ki jo bolna oseba povzroča sebi ali drugim s povzročanjem hude premoženjske škode. Potreben je torej obstoj konkretnih dejanj bolne osebe, ki povzročajo hudo premoženjsko škodo zanjo ali za druge.
postopek za delitev stvari v solastnini – civilna delitev – postopek za cenitev in prodajo stvari – stroški postopka
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo vsi solastniki v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa. Če takega predloga (soglasja) ni, se nepravdni postopek konča. Solastnik, ki želi doseči prodajo, mora zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari.
vrednost spora – pritožba zoper stroškovno odločitev – sodna taksa za pritožbo
ZST-1 v taksni tarifi, kjer so posebej opredeljene sodne takse za pravdni postopek, ne opredeljuje izrecno sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločitev o stroških postopka, ki je zajeta v odločbi sodišča prve stopnje o glavni stvari, zato za odmero sodne takse ni moč uporabiti točke 1.1 (redni postopek) pod točko 1. (pravdni postopek), temveč je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki v točki 3. opredeljuje posebne takse. Potrebno je uporabiti tarifno številko 30010 za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, po kateri znaša sodna taksa 33,00 EUR.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 27, 124. OZ člen 299, 378.
plačilo nadomestila za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – zavezanec za plačilo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – davčne obveznosti – zapadlost obveznosti plačila – tek zamudnih obresti
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezan tudi za plačilo nadomestila po 2. odstavku 72. člena Zden.
Nadomestilo predstavlja tisto korist, ki bi jo dosegel denacionalizacijski upravičenec, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal, in ne korist, ki jo je dosegel zavezanec.
Davčnemu organu plačana akontacija dohodnine se lahko upošteva le kot delna izpolnitev obveznosti do upravičenca, sicer pa takšna davčna obveznost na višino nadomestila ne vpliva.