Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 24. ZPP člen 22, 22/1, 214, 214/2, 224, 224/4, 337.
OZ člen 295.
Zadevna obveznost, v zvezi s katero se določa pristojnost sodišč v skladu s 5. členom Uredbe sveta (ES) 44/2001, je tista obveznost, ki se vtožuje. To pa je v obravnavanem primeru obveznost vračila posojila. Ker v obravnavanem primeru tožnik vtožuje vračilo denarja, je kraj izpolnitve v skladu z 295. členom OZ kraj, kjer ima upnik sedež oziroma prebivališče.
Če je prevod bančnih izpiskov prevod zaprisežene sodne tolmačke za nemški jezik, gre za javno listino, katere resničnost (pravilnost), bi morala toženka pravočasno izpodbijati z ustreznimi dokazili.
Temelj za odgovornost upravnika nasproti tretjim, ki niso lastniki stanovanj, je lahko le kršitev zakonskih obveznosti upravnika, ne more pa upravnik odškodninsko odgovarjati tretjim zaradi kršitve pogodbe, sklenjene z etažnimi lastniki.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066607
ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/6, 56a, 114, 118. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 132, 132/2, 234. ZPrCP člen 45, 45/10. ZUP člen 80.
meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – zaslišanje obdolženca – priznanje prekrška – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – polovično plačilo izrečene globe – pouk o pravici do plačila polovične globe – splošna pravila za odmero sankcij
Po jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v skladu s 118. členom ZP-1 v obrazložitvi sodbe zgolj kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.
Policist izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa, le, če se preizkus opravi, zaradi česar policistu zaradi nepodpisa zapisnika tudi ni bilo treba odrediti strokovnega pregleda, pri čemer policisti tudi niso dolžni voznike opozarjati na posledice njihovega ravnanja.
Pouk o pravici do polovičnega plačila globe mora biti del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi, in ne posebnega dopisa.
odškodninska odgovornost lastnika/upravljavca kopališča – kopališki red – dolžno ravnanje lastnika/upravljavca kopališča – ustno opozorilo na pravilo o uporabi kopališke naprave – skrb za lastno varnost
Z izobešenjem napisa o najvišji dovoljeni teži pri uporabi dvojnega obroča pred vhodom na kopališko napravo je toženkin zavarovanec v danem primeru izpolnil svojo dolžnost izvajanja ukrepov, ki omogočajo varno kopanje. Opustitev ustnega opozorila tožnici – odrasli uporabnici kopališke naprave – ni predstavljalo kršitve dolžnega ravnanja toženkinega zavarovanca.
služnost – nastanek služnostne pravice – prenehanje služnostne pravice – spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti
Razlog za prenehanje služnosti so spremenjene okoliščine. Nekoristnost služnosti je zgolj ena od spremenjenih okoliščin, ki jo SPZ izrecno določa kot razlog za prenehanje služnosti.
Pravni temelj za prenehanje služnosti so druge spremenjene okoliščine. Te pridejo v poštev, če je služeče zemljišče še koristno za gospodujoče zemljišče, vendar pa ne več v tolikšni meri, kot je bilo to ob nastanku služnosti. Spremenjene okoliščine so izkazane v zadostni meri: pridobitev takšnih nepremičnin v last služnostnih upravičencev, ki omogočajo zanesljivo in primerno povezavo med javnim cestnim omrežjem in doslej gospodujočimi zemljišči.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51.
nagrada sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika – več izvedencev
Pritožbeno stališče, da so izvedenci skupaj upravičeni le do ene nagrade, ker so v okviru Komisije podali eno izvedensko mnenje, ni pravilno. Izvedensko mnenje je rezultat dela štirih izvedencev iz različnih področji medicinske stroke, ki so vsak posebej pregledali tožnico, predmetni pravdni spis in podali mnenje v okviru svoje specialistične stroke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado vsakemu izvedencu posebej.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kolikšna nagrada pripada izvedencem za študij spisa, za pregled tožnice ter za pisni izvid in mnenje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073862
SPZ člen 69, 70. ZPP člen 100.
razdelitev solastnine – fizična delitev nepremičnin – upravičen interes – smrt stranke med postopkom
Upravičen interes je za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Pri tem sodišče upošteva vsa najrazličnejša dejanska stanja, ki nastajajo pri delitvi stvari in skupnega premoženja. Izmed množice okoliščin, ki utegnejo biti pomembne pri presoji močnejšega interesa mora med drugim vzeti v obzir poklicno dejavnost udeležencev, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja, itd..
Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo sprtost udeležencev postopka, lastništvo sosednjih zemljišč ter možnost dostopa iz sosednjih zemljišč do nepremičnin, kar je vse skupaj prevladalo na interesom predlagateljice po ukvarjanju s sadjarstvom.
Nasprotna udeleženka je tekom postopka umrla, na kar je bilo sodišče opozorjeno po izdaji prvostopenjskega sklepa. Ker ima nasprotna udeleženka pooblaščenca, postopka ni treba prekinjati; sklep pa se mora kljub temu glasiti na dediče umrle osebe. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti označbo nasprotne predlagateljice v uvodu sklepa ustrezno spremenilo
postopek za delitev stvari v solastnini – civilna delitev – postopek za cenitev in prodajo stvari – stroški postopka
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo vsi solastniki v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa. Če takega predloga (soglasja) ni, se nepravdni postopek konča. Solastnik, ki želi doseči prodajo, mora zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - neprištevnost
Zaradi ugotovljene tožničine neprištevnosti je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožnica zaradi ugotovljene neprištevnosti ne more biti odgovorna za očitane kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik takse v odrejenem roku ni plačal, zato se v skladu s tretjim odstavkom 105.1 člena ZPP šteje, da je umaknil tožbo. Vloga se šteje za umaknjeno, če sodna taksa ni plačana najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in če hkrati niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059836
OZ člen 171, 171/1, 171/2, 174, 174/1, 179, 299, 378, 378/1. ZPP člen 216, 243, 254, 285.
prispevek oškodovanca – uporaba varnostnega pasu – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni zaslužek – renta – delo na črno
Sodišče prve stopnje je na podlagi splošnega vedenja in izkušenj s področja cestnega prometa in prometnih nezgod (za kar ni potrebno strokovno znanje izvedenca - niti cestnoprometne niti medicinske stroke – 243. člen ZPP) ugotovilo, da obstoji velika verjetnost (ki v tovrstnih primerih zadošča kot dokazni standard), da se je tožnica tako hudo poškodovala, ker je padla iz avtomobila, do česar pa po veliki verjetnosti ne bi prišlo, če bi bila pripeta z varnostnim pasom, saj bi jo ta zadržal v kabini vozila.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom redno pridobivali zaslužek (zgolj) s priložnostnimi deli oziroma zaposlitvami, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz takšnega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
sodna taksa – tarifna številka 30010 - redni pravdni postopek
Redni pravdni postopek je vsak postopek, ki se ne vodi v postopku v zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki in se ne vodi v postopku za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. S tem je zarisano stvarno področje uporabe tarifne številke 30010 ZST-1.
Določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke, ne pomeni, da bi tožnik, ki v delovnem sporu uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega – prvotnega zahtevka, ki se v ničemer ne nanaša na ugotovitev nezakonite odpovedi (in kar predstavlja spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP), lahko z naknadnim novim zahtevkom za „ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja“ podaljšal rok za sodno varstvo za ugotovitev nezakonite odpovedi.
Pravni interes kot procesna predpostavka za (ugotovitveno) tožbo mora obstajati še v trenutku zaključka glavne obravnave. Z ugotovitveno tožbo tudi ni mogoče zahtevati obstoja ali neobstoja nekega pravnega razmerja, ki naj bi obstajalo v preteklosti, temveč zgolj ugotovitev, ali takšno razmerje obstaja oziroma ne obstaja v sedanjosti. To je tudi v skladu s pravilom o časovnih mejah pravnomočnosti. Tožnik v času zaključka glavne obravnave ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato ni imel več pravnega interesa za zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja in za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za navedeno obdobje, še zlasti zato, ker je bil tožnik v tem obdobju, ki je predmet ugotovitvenega in posledično dajatvenega zahtevka, že v delovnem razmerju za določen čas.
vrednost spora – pritožba zoper stroškovno odločitev – sodna taksa za pritožbo
ZST-1 v taksni tarifi, kjer so posebej opredeljene sodne takse za pravdni postopek, ne opredeljuje izrecno sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločitev o stroških postopka, ki je zajeta v odločbi sodišča prve stopnje o glavni stvari, zato za odmero sodne takse ni moč uporabiti točke 1.1 (redni postopek) pod točko 1. (pravdni postopek), temveč je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki v točki 3. opredeljuje posebne takse. Potrebno je uporabiti tarifno številko 30010 za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, po kateri znaša sodna taksa 33,00 EUR.
zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – pooblastilo po zaposlitvi – upravičenost za zastopanje – obstoj pooblastilnega razmerja
Zgolj dejstvo, da se nekdo predstavi kot pooblaščenec neke druge osebe, še ne pomeni, da med njima dejansko obstoji pooblastilno razmerje. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. Če se je S. H. pri naročanju storitev, katerih plačilo tožnica zahteva, res predstavljal kot pooblaščenec tožene stranke, bi morala tožnica, ki je sprejemala njegova naročila in mu nudila storitve oziroma z njim sklepala pogodbe v okviru njene poklicne dejavnosti, pri tem ravnati z večjo skrbnostjo in tako preveriti dejanski obstoj zatrjevanega pooblastila, ne pa mu zgolj verjeti na besedo.
Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo zavrnilo dokazne predloge z obrazložitvijo, da so ti nepotrebni. Tožnica na naroku kršitve določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe dokaza ni uveljavljala, zato je v skladu z 286b členom ZPP pritožbeno uveljavljanje te kršitve prepozno.
Dodatna navedba pravne podlage, na kateri temelji odločitev o zahtevku, ne pomeni odločanja mimo zahtevka.
Dokazni predlog z zaslišanjem prič ni bil usmerjen k izkazovanju toženčevih trditev glede konkretnega zahtevka, zato ga je sodišče utemeljeno zavrnilo.
Navedbe, ki zgolj ponavljajo dejansko tezo, predstavljeno že pred sodiščem prve stopnje, ne predstavljajo konkretizirane graje dokazne ocene. Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Naloga pritožbenega sodišča je, da v luči pritožbenih navedb preizkusi pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da torej preizkusi, ali je opredelitev sodišča prve stopnje do trditvenega in dokaznega gradiva pravilna ali ne. In še naprej: naloga pritožbenega sodišča je, da odgovori na pritožbeno kritiko.
odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja – kontradiktornost postopka – pravica do izjave – korist otoka – načelo odprtega sojenja
Če sodišče ne predstavi pravdnim strankam svojih ugotovitev glede dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, pravdne stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje ni v okviru dokaznega postopka, ne v sodbi predstavilo pravdnim strankam svoje strokovne ekspertize, v kateri bi se opredelilo glede abstraktnih pravil stroke in katera strokovna dejstva so bila odločilna za določitev obsega, načina in časovnega plana spremembe stikov toženke z otrokoma.
zamudna sodba – nasprotje med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi – višina kupnine – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pritožbeni razlogi
Obstoj nasprotja med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi je razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ni mogoče izdati in je treba izvesti kontradiktoren postopek ter o tožbenem zahtevku odločiti na podlagi glavne obravnave.