ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 5/1-19, 5/2, 13, 13/1.
nastanek taksne obveznosti - pravočasnost predloga za oprostitev - oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog - nadaljevan postopek v pravdi - prispetje spisa k pristojnemu sodišču
Tožeča stranka je bila o dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča. Plačilni nalog za (do)plačilo sodne takse ni odločilen trenutek, ko bi tožeča stranka šele izvedela za nastop taksne obveznosti. Dneva nastanka taksne obveznosti pa tudi ni mogoče enačiti z dnem zapadlosti taksne obveznosti v plačilo.
Ker je višina dolgovane taksne obveznosti manjša od višine čistega dobička in znatno manjša od višine bilančnega dobička tožeče stranke, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka sodno takso sposobna plačati, ne da bi bilo ogroženo opravljanje njene dejavnosti, pravilen.
ZPP člen 153, 153/2, 253, 253/1, 249, 249/1. ZBPP člen 26, 26/1, 26/1.
dokaz z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – stroški postopka – nagrada in stroški izvedenca – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Dokaz z izvedencem se primarno izvede z njegovim zaslišanjem na obravnavi, kadar pa je mnenje podano pisno pred obravnavo, pa zakon predvideva tudi dodatno zaslišanje izvedenca, zato je ustno zaslišanje izvedenca v primerih, ko imata stranki pripombe na pisno izdelano mnenje, še toliko bolj potrebno.
Ker sta izvedbo dokaza z izvedencem predlagali obe stranki, je treba breme kritja stroškov porazdeliti med obe stranki po enakih delih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožnici zakonito in iz utemeljenega razloga podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove zaradi organizacijskih sprememb v skladu z določbo 90. člena ZDR, ki jih je bila primorana izvesti zaradi posledic krize in na podlagi katerih se je zmanjšala potreba po nekaterih višjih delovnih mestih, med njimi tudi po tožničinem delovnem mestu svetovalec – pomočnik direktorja.
osebni stečaj - stroški stečajnega postopka - strošek cenitve nepremičnin - likvidacijska vrednost nepremičnin
V pritožbi stečajni upravitelj ne izpodbija odločilne prvostopenjske ugotovitve, da skupna vrednost posameznih nepremičnin ne presega 15.000,00 EUR, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev o zavrnitvi cenitve nepremičnega premoženja oprla na določilo drugega odstavka 346. člena ZFPPIPP.
O brezplačni pravni pomoči odloča predsednik sodišča oziroma sodnik, ki ga za to pooblasti predsednik sodišča. Vloge tožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, vložene skupaj s tožbo, zato ni mogoče zavreči skupaj z odločitvijo o tožbenem zahtevku, temveč se odstopi v reševanje pristojni službi za brezplačno pravno pomoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076439
OZ člen 15, 28. ZPP člen 454, 458, 458/1, 495.
sklenitev pogodbe – prava volja strank – izraz volje – plačilo računa – izvedba dokaza z izvedencem – spor majhne vrednosti – dejansko vprašanje
Tožena stranka je s plačilom prvotnega računa izjavila voljo in sprejela ponudbo tožeče stranke, ki je vsebovala vrata z enostranskim polnilom. Naknadna zahteva za predelavo vrat, ki vsebujejo obojestransko polnilo, torej pomeni novo naročilo, saj to v prvotni ponudbi, ki jo je tožena stranka sprejela, ni bilo zajeto.
Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8. ZPP člen 11, 135, 146.a, 135/2.
vročanje v tujini po pošti - vročanje po diplomatski poti - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev.
Tožeča stranka, ki ni zagotovila prevoda listin oz. sredstev za njihovo prevajanje, je povzročila, da vročitev tožbe v tujini ni bila izvedena.
Konvencija neposredno vročanje (po pošti) dopušča v primeru, ko mu namembna država ne nasprotuje, vendar vročanja državljanom v tujini po pošti ZPP ne predvideva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub izkazanemu manku, ki je presegel dovoljeni manko, tožniku kot vodji enote ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s predpisano skrbnostjo. Inventura ob prevzemu vodenja PE med tožnikom in njegovim predhodnikom ni bila usklajena in je ostala odprta, prav tako se je tožnik ob ugotovljenih nepravilnostih obračal na direktorja tožene stranke in nato ravnal v skladu z njegovimi navodili, zato tožniku v zvezi z očitano kršitvijo ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti. Upoštevati je namreč potrebno, da je tožnik v delovnem razmerju nasproti delodajalcu podrejena stranka in mora v skladu z določbo 32. člena ZDR ravnati po njegovih navodilih.
ZFPPIPP člen 192, 192/3, 192/3-2, 192/4, 193, 194, 199a, 199a/3. ZPP člen 131, 131/1, 324, 324/2.
predlog za objavo poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic – vpis in vplačilo novih delnic – sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki – zastopnik upniškega odbora – sklep upniškega odbora – popolnost predloga upniškega odbora – sklep uprave
Predsednik uprave insolventnega dolžnika ni tisti, ki je upravičen zastopati upniški odbor.
Upniški odbor ima možnost, da doseže izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki takrat, kadar poslovodstvo presodi, da povečanje kapitala ni potrebno, da skupščina zavrne sprejetje ustreznega sklepa ali pa da postopek vpisa in vplačila novih delnic ni uspešen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023259
KZ člen 64, 64/4, 65, 65/2. KZ-1 člen 376. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5.
odločba o kazenski sankciji – varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti se v skladu z določbo 65. člena KZ, ob izpolnitvi ostalih materialnih pogojev, sme izreči neprištevnemu storilcu; bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu pa le sukcesivno, kadar je bil po končanem obveznem psihiatričnemu zdravljenju in varstva v zdravstvenem zavodu pogojno odpuščen na podlagi četrtega odstavka 64. člena KZ in potrebuje zdravljenja na prostosti.
oprostitev plačila sodnih taks – poslovni delež v gospodarski družbi
Tožnica bi lahko kot družbenica družbe z omejeno odgovornostjo prodala svoj poslovni delež in s tem pridobila sredstva, potrebna za plačilo sodne takse, ne da bi se njene zmožnosti za preživljanje sebe in družinskih članov kakorkoli spremenile.
odpust obveznosti – ustavitev postopka za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – prava neuka stranka – dokazni predlog – materialno procesno vodstvo
Dejstva, ali je dolžnik stečajnemu upravitelju sporočil vse relevantne podatke in ga obvestil o njihovi spremembi, so v obravnavanem primeru bistvena za odločitev.
Sodišče prve stopnje bi moralo dolžnika, ki je prava neuka stranka, v okviru pravil o
materialnem procesnem vodstvu vzpodbuditi, da izrecno navede, ali v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlaga zaslišanje priče. Sodnik je dolžan v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti skrbeti za dopolnitev nepopolnih navedb in navajanje odločilnih dejstev ter dokazil, še posebej če gre za prava neuke stranke.
URS člen 2, 14, 49, 50, 156. ZŠtip člen 8, 8/1, 8/1-5. ZUPJS člen 23, 56, 56/2, 56/4, 62, 62/1, 65. ZUstS člen 21. OZ člen 131, 131/1. ZUP člen 6, 7. Pravilnik o štipendiranju (1993) člen 2, 2/1, 2/1-2. Pravilnik o štipendiranju (1999) člen 2, 2/1, 2/1-1.
državna štipendija – tujec – odškodninska odgovornost
Od začetka uporabe določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, to je 1. 1. 2012, ki je v 23. členu določil, da so do državne štipendije upravičeni le državljani Slovenije, ni več pravne podlage za dodelitev državne štipendije tujcem. Tožnica, državljanka Hrvaške s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je zato upravičena do dodelitve državne štipendije le do 31. 12. 2011, tožbeni zahtevek na dodelitev štipendije za celotno študijsko leto 2011/2012 pa je neutemeljen.
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se tožencu prepovedalo spremeniti tožnikov obseg zavarovanja na podlagi opravljanja odvetniške dejavnosti iz krajšega v poln delovni čas, ni utemeljen, ker ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode, ki naj bi bila v tem da ne bo mogel zahtevati povračila plačanih prispevkov, ki naj bi jo bilo z začasno odredbo potrebno preprečiti. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso izpolnjeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – negativna ocena - vojak
V primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi ZObr gre za poseben način prenehanja delovnega razmerja, za katerega ni mogoče uporabiti določil ZDR in ZJU.
Tožnik je prejel dve zaporedni negativni oceni, zato mu je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 94. člena ZObr, po kateri lahko ministrstvo pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če je imel negativno službeno oceno dvakrat zaporedoma. Slednje je po ZObr samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070265
URS člen 23, 33. ZPP člen 13, 206. ZFPPIPP člen 48, 199a. ZS člen 113a.
predhodno vprašanje – odložitev odločanja o sprejetju prisilne poravnave – pravilnost sklepa upniškega odbora – prekinitev postopka – načelo hitrosti
Pravil o prekinitvi postopka v postopku prisilne poravnave (praviloma) ni mogoče uporabiti. Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek prisilne poravnave poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja.
Sodišče se bo moralo pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave opredeliti do vprašanja, ali je sklep upniškega odbora ničen in ali je šlo pri njegovem sprejetju morda za „razlastitev“ pritožnika. Le v zvezi z odločanjem o potrditvi prisilne poravnave je namreč mogoče reševati vprašanje pravilnosti sklepa upniškega odbora.
Tožnik ni izkazal, da je začasna odredba, da se mu dodeli denarna socialna pomoč, ki mu s strani toženca ni bila odobrena, potrebna za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, saj je razpolagal z denarnimi sredstvi v znesku 71.7290,00 EUR, od katerih je del v višini 1.829,00 EUR zadržal zase. Terjatev tudi ni verjetno izkazana, saj toženec o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi dodelitve denarne socialne pomoči sploh še ni odločil, pogoji za tožbo zaradi molka organa pa niso izpolnjeni. Zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
narok v odsotnosti tožene stranke – razlogi za preložitev naroka
Tožena stranka je preložitev naroka za glavno obravnavo predlagala zato, ker naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke tega dne v tujini, česar pa ni z ničemer izkazala. Poleg tega pa tožena stranka tudi ni poskrbela, da bi jo na naroku zastopal pooblaščenec. Iz navedenega torej izhaja, da sodišče prve stopnje s tem, ko naroka za glavno obravnavo ni preložilo, temveč ga je opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ni kršilo določb postopka.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 57. ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – plače
Toženec tožnikove plače za leto 1980 ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, ker o tem v matični evidenci ni podatkov. Kljub temu da je tožnik predložil knjigovodsko kartico banke za leto 1980, iz katere so razvidi prilivi, ki se nanašajo tudi na tožnikov osebni dohodek, in predlagal postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi ugotovil njegovo plačo za leto 1980, je sodišče izvedbo tega dokaza ob vnaprejšni oceni, da ne bo uspešen, zavrnilo, si čemer je bila tožniku odvzeta možnost sodelovanja v postopku.