• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 18
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba in sklep Pdp 604/2012
    20.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009649
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Kljub izkazanemu manku, ki je presegel dovoljeni manko, tožniku kot vodji enote ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s predpisano skrbnostjo. Inventura ob prevzemu vodenja PE med tožnikom in njegovim predhodnikom ni bila usklajena in je ostala odprta, prav tako se je tožnik ob ugotovljenih nepravilnostih obračal na direktorja tožene stranke in nato ravnal v skladu z njegovimi navodili, zato tožniku v zvezi z očitano kršitvijo ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti. Upoštevati je namreč potrebno, da je tožnik v delovnem razmerju nasproti delodajalcu podrejena stranka in mora v skladu z določbo 32. člena ZDR ravnati po njegovih navodilih.
  • 42.
    VSL sklep Cst 362/2012
    20.12.2012
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074460
    ZFPPIPP člen 192, 192/3, 192/3-2, 192/4, 193, 194, 199a, 199a/3. ZPP člen 131, 131/1, 324, 324/2.
    predlog za objavo poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic – vpis in vplačilo novih delnic – sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki – zastopnik upniškega odbora – sklep upniškega odbora – popolnost predloga upniškega odbora – sklep uprave
    Predsednik uprave insolventnega dolžnika ni tisti, ki je upravičen zastopati upniški odbor.

    Upniški odbor ima možnost, da doseže izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki takrat, kadar poslovodstvo presodi, da povečanje kapitala ni potrebno, da skupščina zavrne sprejetje ustreznega sklepa ali pa da postopek vpisa in vplačila novih delnic ni uspešen.
  • 43.
    VSL sklep R 473/2012
    19.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072962
    ZPP člen 30, 30/1.
    stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
    V konkretni zadevi gre za tožbo zaradi plačila 1.255,16 EUR s pripadki, pri čemer se vtoževana terjatev nanaša na stroške obratovanja in vzdrževanja za stanovanje, katerega lastnica je tožena stranka. Glede na vrednost spornega predmeta je torej za odločanje pristojno okrajno sodišče.
  • 44.
    VSL sodba II Cp 1133/2012
    19.12.2012
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0072972
    ZASP člen 9, 9/1, 35, 35/6, 26, 26/4, 146, 146/1, 151, 176, 176/1, 176/2.
    male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko delo – varovana avtorska dela – avtorska dela tujih avtorjev – uporaba tarife - obvezno kolektivno upravljanje - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo - male pravice tujih avtorjev
    ZASP predpisuje obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic tudi za javno priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti (male pravice), pri čemer kolektivna organizacija male avtorske pravice upravlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Tako tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP.
  • 45.
    VSL sodba II Cp 1925/2012
    19.12.2012
    STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO
    VSL0068823
    SPZ člen 38. ZZK-1 člen 13, 40, 40/1, 40/1-6, 148, 148/1, 149, 243. ZD člen 214.
    izbrisna tožba – omejitev lastninske pravice s prepovedjo odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve – učinek erga omnes
    V sklepu o dedovanju določena prepoved odsvojitve in obremenitve ni odločitev o dedovanju zapuščine (kar je predmet odločanja v zapuščinskem postopku), ampak gre za med dediči sklenjeno pogodbo civilnega prava. Ta ima absolutne učinke, če je sklenjena med starši in otroci ter se kot takšna lahko vpiše v zemljiško knjigo.
  • 46.
    VSL sklep I Cp 3486/2012
    19.12.2012
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0068811
    ZIZ člen 29.a, 272. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1.
    začasna odredba – trditveno in dokazno breme predlagatelja – zahtevek na izselitev zakonca
    Tudi v postopku zaradi izdaje začasne odredbe velja, da je pogoj za uspeh predlagatelja, da najprej navede (konkretna) dejstva, ki nudijo podlago predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Glede na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja nasprotna stranka in ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je nato dolžan, če želi uspeti, ponuditi tudi dodatno trditveno podlago in dodatne dokaze.

    Slabi in konfliktni medsebojni odnosi, pri čemer tudi tožnica nosi del odgovornosti zanje, tudi ob izkazani verjetnosti, da bi se ob ponovni vselitvi pritožnice nadaljevali, ne zadoščajo za izdajo predlagane začasne odredbe.
  • 47.
    VSL sodba II Cp 562/2012
    19.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL0079519
    URS člen 15, 15/3, 35. OZ člen 134. ZPP člen 125a, 125a/4, 236a.
    zapisnik - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do pietete umrlih - poseg v osebnostno pravico - absolutno javna oseba - pravica do zaščite lastne podobe in imena - pravica javnosti do obveščenosti
    Zakonsko besedilo, po katerem ima stranka „v nadaljnjih treh dneh“ pravico do ugovora zoper nepravilnosti v prepisu zvočnega posnetka, sicer ne pušča dvoma, da ta rok ni instrukcijski, pač pa prekluziven, vendar v primeru zamude instrukcijskega roka s strani sodišča tudi tridnevni rok za stranko ni mogel pričeti teči prej kot takrat, ko ga je prejela.

    Kršitev pravice do pietete umrlih je treba presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.

    Strogo osebni interesi svojcev ne morejo biti varovani v okviru njihove pravice do pietete pokojnika, kolikor nasprotujejo interesom umrlega, prav tako dediči ne morejo uspeti z odstranitvenim zahtevkom, ki ga črpajo iz svoje pravice do pietete, če z istovrstnim zahtevkom ne bi uspel pokojni, ki bi ga, ob predpostavki, da bi bil še živ, črpal iz lastne osebnostne pravice.

    Absolutno javne osebe v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti, vse dokler njihovo prikazovanje ne predstavlja primerov očitne ali prepričljivo utemeljene zlonamernosti, usmerjene v potešitev zvedavosti ljudi. Smrt absolutno javne osebe in časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije ne vplivata na pravico javnosti do informiranja v zvezi s to osebo.
  • 48.
    VSL sodba II Cp 1176/2012
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0071462
    URS člen 26.
    odškodninska odgovornost države - nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje
    Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana. Samo če zakon izrecno določa, je mogoče pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, uveljaviti v civilnih postopkih.
  • 49.
    VSL sklep I R 91/2012
    19.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076434
    ZPP člen 32, 32/2, 46, 46/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-2, 482, 483. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
    stvarna pristojnost – civilni spor – gospodarski spor – družbenik izbrisane družbe
    Tožena stranka je bila tekom postopka izvršbe izbrisana iz sodnega registra, postopek izvršbe in nato pravdni postopek pa se je nadaljeval zoper družbenika izbrisane družbe. Predmetni spor ni gospodarski spor, temveč premoženjski spor iz civilnopravnega razmerja.
  • 50.
    VSL sodba II Cp 294/2012
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0071461
    OZ člen 198.
    neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine
    Če eden od solastnikov nepremičnine uporablja celo nepremičnino, pa zato nima ustreznega pravnega naslova, gre za primer uporabe tuje stvari v svojo korist. Korist je v brezplačni uporabi solastniškega deleža drugega solastnika. Ker prvi solastnik ni upravičen do brezplačne uporabe stvari, ki je deloma od drugega solastnika, mora temu povrniti znesek, ki ustreza najemnini.
  • 51.
    VSL sodba I Cpg 839/2011
    19.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0070255
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 374. OZ člen 465, 468, 468/2, 478.
    prekinitev postopka – nadaljevanje postopka s prevzemnikom terjatve – izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – singularni pravni naslednik – delno plačilo – znižanje cene – stvarne napake - primernost znižanja kupnine
    Ker je tožeča stranka med pravdo prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, vtoževana terjatev pa je s pravnomočnim sklepom prenesena na Republiko Slovenijo, se je pravdni postopek, ki je bil prekinjen po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, nadaljeval na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj singularnega pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.

    Tožena stranka je upravičena uveljavljati znižanje cene, ker prvotna tožeča stranka ni uspela dokazati svojih trditev, da je blago ustrezalo evropskim standardom in ker za material ni predložila atestov, čeprav je vedela da to mora storiti
  • 52.
    VSL sodba II Cp 2887/2012
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0075927
    OZ člen 198.
    skupno premoženje – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – odbitek davščin in stroškov upravljanja
    Ker se tožnik iz skupne hiše ni izselil prostovoljno, je upravičen do tega, da za sebi pripadajoč lastni del nepremičnine zahteva od toženke, ki je uporabljala plačilo koristi, ki jih je od tega imela in je bil zato tožnik prikrajšan.
  • 53.
    VSL sodba I Cpg 1220/2011
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0074467
    OZ člen 111, 111/3, 625, 625/1, 627.
    odpoved pogodbe – podjemna pogodba – pojasnilna dolžnost – obligacija rezultata
    Za presojo, ali je podjemnik pravilno izpolnil svojo obveznost, je pomembno le, da je dosegel končni rezultat, zaradi katerega se je naročnik odločil skleniti podjemno pogodbo. Predmet podjemnikove obveznosti namreč ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal izpolniti. V obravnavanem primeru predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja predstavlja izdelana spletna stran, z grafično podobo po željah tožeče stranke. Glede na to, da ta ni bila (dokončno) narejena, tudi do uresničitve končnega interesa tožeče stranke ni prišlo.
  • 54.
    VSL sodba II Cp 879/2012
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0068802
    OZ člen 190. SPZ člen 8, 48, 48/1, 54.
    verzija – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – povečana vrednost nepremičnine
    Zaradi vlaganj v tujo nepremičnino uveljavljan obogatitveni zahtevek je utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip).
  • 55.
    VSL sodba I Cp 1908/2012
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0072973
    OZ člen 131, 179.
    razžalitev – odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v pravico do časti in dobrega imena
    Brata sta očitno že dlje časa v sporu, svoje spore pa večkrat rešujeta na sodišču, kar žal ne izkazuje niti (vsaj povprečno) ljubečega bratskega odnosa niti (vsaj povprečno) strpne medsebojne komunikacije. Glede na tako izkazano (nesporno) vsebino njunega odnosa in nivo njune komunikacije (ki ga denimo zelo povedno ponazarja kazanje zadnjice, in nazaj, fotografiranje takega početja) so bile objektivno sicer žaljive izjave izjemno blag poseg v tožnikovo čast, za katerega sploh ni verjetno, da je povzročil kakršnokoli znatnejše duševno trpljenje. Tožniku zato denarna odškodnina ne pripada, saj ta ne bi služila svojemu namenu – satisfakciji, tolažbi za trpljenje.
  • 56.
    VSL sodba I Cp 2628/2012
    19.12.2012
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059878
    ZASP člen 80, 80/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/2, 168. OZ člen 289, 289/1, 299, 299/2, 344, 347, 347/1, 352, 352/1, 352/3. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 16.
    avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – civilna kazen – pogodba o javni priobčitvi glasbenih del – posredovanje podatkov – zastaranje civilne kazni - obrazloženost stroškovne odločitve
    V obravnavanem primeru, zaradi obstoja pogodbe o javni priobčitvi glasbenih del na koncertih in javnih prireditvah, ni mogoče šteti, da kršitev dolžnosti sporočanja sporedov ter kršitev posredovanja vseh podatkov, potrebnih za izračun honorarja ne utemeljuje zaključka o kršitvi materialne avtorske pravice niti druge pravice avtorja.

    Civilna kazen zaradi svoje specifične ureditve, ki nakazuje na njeno preterično naravo penalne oziroma kaznovalne odškodnine, zastara pod pogoji, ki veljajo za odškodninske terjatve.
  • 57.
    VSL sodba I Cpg 861/2011
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074470
    ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2.
    povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec – dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – malomarno ravnanje – izvedba dokaza z izvedencem
    Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, saj je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev.

    Za izvedbo dokaza z izvedencem velja strogo razpravno načelo. Zato bi tožeča stranka morala sama predlagati postavitev izvedenca in pri tem določno navesti, katera dejstva naj ugotavlja.

    Delavcu je mogoče očitati malomarnost, če ne ravna s takšno stopnjo skrbnosti, kot se pričakuje od posebno skrbnega viličarista.
  • 58.
    VSL sodba I Cp 973/2012
    19.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072980
    ZPP člen 285.
    materialno procesno vodstvo kot metoda sojenja
    Materialno pravdno vodstvo ni procesno načelo, marveč metoda sojenja, ki naj omogoči, da se ostala ustavnoprocesna načela znajdejo v ustreznem ravnovesju. Materialnopravdno vodstvo pa nikakor ne pomeni, da sodišče dejstva ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodišče je zgolj pooblaščeno, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev. Zato ne gre za izjemo od razpravnega načela, marveč za njegovo korekcijo.
  • 59.
    VSL sklep I Cp 1035/2012
    19.12.2012
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0068820
    SPZ člen 70. ZNP člen 37, 119, 126. ZPP člen 286.
    postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve stvari v solastnini – fizična delitev – upravičen interes – prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
    Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku.
  • 60.
    VSL sodba in sklep I Cp 2198/2012
    19.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0072959
    SZ-1 člen 111, 111/1, 111/3, 116. ZUP člen 279, 281.
    izpraznitev stanovanja – pravni naslov za bivanje v stanovanju - lastninska pravica – dobra vera – odprava napak iz denacionalizacijskega postopka v pravdi – pravnomočnost denacionalizacijske odločbe – nična upravna odločba
    Tudi če so toženci res razrešili svoje stanovanjsko vprašanje, tako da je s preureditvijo nastala nova stanovanjska enota, ki je bila zgrajena že ob uveljavitvi SZ, toženci pa tedaj niso bili imetniki stanovanjske pravice na kakšnem drugem stanovanju, je lastninska pravica prvih dveh tožencev prenehala s pravnomočnostjo upravne odločbe, ki je zgradbo vrnila v last denacionalizacijskim upravičencem. Ti so svojo lastninsko pravico pridobili izvirno, torej neodvisno od lastninske pravice pravnega prednika. Z izgubo lastninske pravice pa toženci niso pridobili pravice do začasne uporabe stanovanja, še manj pa stanovanjske pravice, saj je ta obstajala samo na družbenih stanovanjih.

    Po tretjem odstavku 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti v naravi, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Sporno stanovanje bi torej moralo biti izvzeto iz denacionalizacije, vendar napak, ki so se pripetile v denacionalizacijskem postopku, ni mogoče odpravljati v pravdi. Denacionalizacijska odločba o vrnitvi nacionaliziranega premoženja v last denacionalizacijskemu upravičencu postane materialno pravnomočna. Takšna odločba pravno učinkuje, dokler ni po predpisanem postopku odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Dotlej pa se šteje, da je pravilna in zakonita.

    Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje pravnomočne odločbe je zato lahko le izjema, ki je dopustna zgolj v najbolj skrajnih primerih, ko je upravna odločba obremenjena s tako hudimi in očitnimi procesnimi hibami, da je sploh ni mogoče šteti za odločbo.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 18
  • >
  • >>