narok v odsotnosti tožene stranke – razlogi za preložitev naroka
Tožena stranka je preložitev naroka za glavno obravnavo predlagala zato, ker naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke tega dne v tujini, česar pa ni z ničemer izkazala. Poleg tega pa tožena stranka tudi ni poskrbela, da bi jo na naroku zastopal pooblaščenec. Iz navedenega torej izhaja, da sodišče prve stopnje s tem, ko naroka za glavno obravnavo ni preložilo, temveč ga je opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ni kršilo določb postopka.
oprostitev plačila sodnih taks – poslovni delež v gospodarski družbi
Tožnica bi lahko kot družbenica družbe z omejeno odgovornostjo prodala svoj poslovni delež in s tem pridobila sredstva, potrebna za plačilo sodne takse, ne da bi se njene zmožnosti za preživljanje sebe in družinskih članov kakorkoli spremenile.
razžalitev – odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v pravico do časti in dobrega imena
Brata sta očitno že dlje časa v sporu, svoje spore pa večkrat rešujeta na sodišču, kar žal ne izkazuje niti (vsaj povprečno) ljubečega bratskega odnosa niti (vsaj povprečno) strpne medsebojne komunikacije. Glede na tako izkazano (nesporno) vsebino njunega odnosa in nivo njune komunikacije (ki ga denimo zelo povedno ponazarja kazanje zadnjice, in nazaj, fotografiranje takega početja) so bile objektivno sicer žaljive izjave izjemno blag poseg v tožnikovo čast, za katerega sploh ni verjetno, da je povzročil kakršnokoli znatnejše duševno trpljenje. Tožniku zato denarna odškodnina ne pripada, saj ta ne bi služila svojemu namenu – satisfakciji, tolažbi za trpljenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074470
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2.
povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec – dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – malomarno ravnanje – izvedba dokaza z izvedencem
Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, saj je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev.
Za izvedbo dokaza z izvedencem velja strogo razpravno načelo. Zato bi tožeča stranka morala sama predlagati postavitev izvedenca in pri tem določno navesti, katera dejstva naj ugotavlja.
Delavcu je mogoče očitati malomarnost, če ne ravna s takšno stopnjo skrbnosti, kot se pričakuje od posebno skrbnega viličarista.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068801
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 196. ZZK-1 člen 9, 150. ZZK člen 86, 86/2.
enotni sosporniki – nujni sosporniki – vpis lastninske pravice na dolžnika
Zemljiškoknjižni lastnik je zaradi v njegovo korist vpisane stvarne pravice pasivno legitimiran za sodelovanje v pravdnem postopku, v katerem upnik uveljavlja vknjižbo lastninske pravice na dolžnika. Z osebo, glede katere se trdi, da je dejanski imetnik lastninske pravice, sta nujna enotna sospornika.
Tudi če bi letno poročilo tožeče stranke za leto 2007 izkazovalo insolventno stanje, je tako stanje lahko izkazovalo po stanju na dan 31. 12. 2007. Kasnejši ukrepi tožeče stranke v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z novimi vložki z učinki od 21. 5. 2008 dalje so torej dajali zadosti trdno podlago za utemeljeno sklepanje, da je s temi ukrepi tožeča stranka odpravila insolventnost. Ker so bila vsa preostala izpodbijana pravna dejanja opravljena v času od 24. 6. 2008 do 25. 9. 2008, torej v sorazmerno kratkem času po opravljenem povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke, je tožena stranka z gornjimi dejstvi uspela prepričati pritožbeno sodišče, da za insolventnost tožeče stranke v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj ni mogla vedeti.
postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve stvari v solastnini – fizična delitev – upravičen interes – prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku.
skupno premoženje – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – odbitek davščin in stroškov upravljanja
Ker se tožnik iz skupne hiše ni izselil prostovoljno, je upravičen do tega, da za sebi pripadajoč lastni del nepremičnine zahteva od toženke, ki je uporabljala plačilo koristi, ki jih je od tega imela in je bil zato tožnik prikrajšan.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov nepremičnine uporablja celo nepremičnino, pa zato nima ustreznega pravnega naslova, gre za primer uporabe tuje stvari v svojo korist. Korist je v brezplačni uporabi solastniškega deleža drugega solastnika. Ker prvi solastnik ni upravičen do brezplačne uporabe stvari, ki je deloma od drugega solastnika, mora temu povrniti znesek, ki ustreza najemnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070255
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 374. OZ člen 465, 468, 468/2, 478.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka s prevzemnikom terjatve – izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – singularni pravni naslednik – delno plačilo – znižanje cene – stvarne napake - primernost znižanja kupnine
Ker je tožeča stranka med pravdo prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, vtoževana terjatev pa je s pravnomočnim sklepom prenesena na Republiko Slovenijo, se je pravdni postopek, ki je bil prekinjen po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, nadaljeval na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj singularnega pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Tožena stranka je upravičena uveljavljati znižanje cene, ker prvotna tožeča stranka ni uspela dokazati svojih trditev, da je blago ustrezalo evropskim standardom in ker za material ni predložila atestov, čeprav je vedela da to mora storiti
cesija – obvestitev dolžnika o cesiji – neveljavnost cesije
V primeru cesije ni potrebnega soglasja dolžnika. O cediranju terjatve pa je dolžnika treba obvestiti. Namen tega določila je, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnik - toženec ni bil obveščen o cesiji terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljavna.
ZPP člen 32, 32/2, 46, 46/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-2, 482, 483. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
stvarna pristojnost – civilni spor – gospodarski spor – družbenik izbrisane družbe
Tožena stranka je bila tekom postopka izvršbe izbrisana iz sodnega registra, postopek izvršbe in nato pravdni postopek pa se je nadaljeval zoper družbenika izbrisane družbe. Predmetni spor ni gospodarski spor, temveč premoženjski spor iz civilnopravnega razmerja.
ZIZ člen 29.a, 272. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1.
začasna odredba – trditveno in dokazno breme predlagatelja – zahtevek na izselitev zakonca
Tudi v postopku zaradi izdaje začasne odredbe velja, da je pogoj za uspeh predlagatelja, da najprej navede (konkretna) dejstva, ki nudijo podlago predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Glede na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja nasprotna stranka in ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je nato dolžan, če želi uspeti, ponuditi tudi dodatno trditveno podlago in dodatne dokaze.
Slabi in konfliktni medsebojni odnosi, pri čemer tudi tožnica nosi del odgovornosti zanje, tudi ob izkazani verjetnosti, da bi se ob ponovni vselitvi pritožnice nadaljevali, ne zadoščajo za izdajo predlagane začasne odredbe.
Zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije se lahko pritoži stranka postopka. Stranke postopka prisilne likvidacije so po izrecni zakonski določbi le družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. Dolžnik ni stranka postopka prisilne likvidacije. V postopku prisilne likvidacije se namreč določbe Oddelka 3.3. ZPFFIPP, ki ureja status strank insolvenčnega postopka (kamor sodita tudi dolžnik in stečajni dolžnik), za prisilno likvidacijo ne uporabljajo. V postopku prisilne likvidacije tudi upniki niso stranke postopka in v tem postopku, v katerem uveljavljajo terjatve do dolžnika, niso upravičeni opravljati nobenih procesnih dejanj.
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/3, 116. ZUP člen 279, 281.
izpraznitev stanovanja – pravni naslov za bivanje v stanovanju - lastninska pravica – dobra vera – odprava napak iz denacionalizacijskega postopka v pravdi – pravnomočnost denacionalizacijske odločbe – nična upravna odločba
Tudi če so toženci res razrešili svoje stanovanjsko vprašanje, tako da je s preureditvijo nastala nova stanovanjska enota, ki je bila zgrajena že ob uveljavitvi SZ, toženci pa tedaj niso bili imetniki stanovanjske pravice na kakšnem drugem stanovanju, je lastninska pravica prvih dveh tožencev prenehala s pravnomočnostjo upravne odločbe, ki je zgradbo vrnila v last denacionalizacijskim upravičencem. Ti so svojo lastninsko pravico pridobili izvirno, torej neodvisno od lastninske pravice pravnega prednika. Z izgubo lastninske pravice pa toženci niso pridobili pravice do začasne uporabe stanovanja, še manj pa stanovanjske pravice, saj je ta obstajala samo na družbenih stanovanjih.
Po tretjem odstavku 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti v naravi, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Sporno stanovanje bi torej moralo biti izvzeto iz denacionalizacije, vendar napak, ki so se pripetile v denacionalizacijskem postopku, ni mogoče odpravljati v pravdi. Denacionalizacijska odločba o vrnitvi nacionaliziranega premoženja v last denacionalizacijskemu upravičencu postane materialno pravnomočna. Takšna odločba pravno učinkuje, dokler ni po predpisanem postopku odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Dotlej pa se šteje, da je pravilna in zakonita.
Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje pravnomočne odločbe je zato lahko le izjema, ki je dopustna zgolj v najbolj skrajnih primerih, ko je upravna odločba obremenjena s tako hudimi in očitnimi procesnimi hibami, da je sploh ni mogoče šteti za odločbo.
spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dopustno število vlog
V sporu majhne vrednosti morajo načeloma stranke zahtevati opravo glavne obravnave. Res pa je, da jo sodišče lahko opravi tudi brez izrecnega predloga strank, ni pa tega apriorno dolžno storiti.
Ustaljena sodna praksa je, da se v primerih, ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za dopustna para vlog štejeta prva in druga pripravljalna vloga po tem, ko je bil sklep o izvršbi v 2. točki razveljavljen in se je pravdni postopek v resnici šele začel.
Tožnik ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov že iz razloga, ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen in je bil predlog za izvršbo zavržen. Ustavitev izvršilnega postopka pomeni za tožnika le izgubo pravnega interesa za nadaljevanje pravde za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Razlogi, zaradi katerih je prišlo do ustavitve izvršilnega postopka, lahko niso materialnopravno enaki razlogom, zaradi katerih je dolžnik vložil tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tožnikova zahteva za povrnitev pravdnih stroškov bi bila utemeljena, če bi uspel s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tožbenim zahtevkom pa bi uspel, če bi izkazal formalna pogoja iz 59. člena ZIZ, da je bila tožba vložena pravočasno in v okviru zakonsko dopustnih razlogov, ter če bi v pravdnem postopku dokazal utemeljenost tožbenega zahtevka.
Med strankama je bilo vzpostavljeno trajno dolžniško razmerje, v katerem je tožeča stranka toženi stranki od leta 1994 dovoljevala brezplačno uporabo njene nepremičnine za mednarodni promet tovornjakov. Trajno dolžniško razmerje lahko katerakoli stranka prekine z odpovedjo in to ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času.
Nepremičnina tožeče stranke se je uporabljala za mednarodni promet tovornjakov, pri čemer vsakokratni voznik tovornjaka navedene nepremičnine oziroma ceste ni uporabljal po svoji volji, temveč ga je, glede na to, da je šlo za cesto preko mejnega prehoda, tja usmerila tožena stranka, zato je le-ta (in ne vsakokratni voznik tovornjaka) tista, ki je bila okoriščena z uporabo tuje nepremičnine in tista, ki je tožečo stranko prikrajšala za možnost uporabe ter razpolaganja z njeno nepremičnino.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO
VSL0068823
SPZ člen 38. ZZK-1 člen 13, 40, 40/1, 40/1-6, 148, 148/1, 149, 243. ZD člen 214.
izbrisna tožba – omejitev lastninske pravice s prepovedjo odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve – učinek erga omnes
V sklepu o dedovanju določena prepoved odsvojitve in obremenitve ni odločitev o dedovanju zapuščine (kar je predmet odločanja v zapuščinskem postopku), ampak gre za med dediči sklenjeno pogodbo civilnega prava. Ta ima absolutne učinke, če je sklenjena med starši in otroci ter se kot takšna lahko vpiše v zemljiško knjigo.
V konkretni zadevi gre za tožbo zaradi plačila 1.255,16 EUR s pripadki, pri čemer se vtoževana terjatev nanaša na stroške obratovanja in vzdrževanja za stanovanje, katerega lastnica je tožena stranka. Glede na vrednost spornega predmeta je torej za odločanje pristojno okrajno sodišče.