ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11, 108. ZDavP-2 člen 5, 7, 7/2. ZUP člen 7, 7/4.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - drugi dohodki - nadomestilo za odpoved pravicam iz opcijske pogodbe - izogibanje plačilu davka - načelo materialne resnice - načelo pomoči prava neuki stranki
V zadevi je sporno, ali je davčni organ tožniku utemeljeno dodatno odmeril dohodnino v obnovljenem postopku za leti 2007 in 2008. Tožnik je namreč od A. d.o.o. v letu 2007 prejel 11.980,000,00 EUR in v letu 2008 9.700,000,00 EUR, podlaga za izplačilo pa naj bi bila odpoved pravicam iz opcijske pogodbe, v smislu odsvojitve opcije kot izvedenega finančnega instrumenta, ki bi bila kot taka na podlagi 32. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Odločitev je odvisna od tega, kako se presoja sklenjeni dogovor, ki je temelj za izplačilo. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov je bilo treba ugotoviti, ali je pri tem pravnem poslu šlo za davčno optimizacijo, kar je legitimen cilj vsakega subjekta, ali pa je šlo za sklepanje poslov oziroma transakcij z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka, oziroma za davčno zlorabo. Tudi po presoji sodišča je bil edini razlog za sklenitev obravnavanega dogovora izogibanje davčnim obveznostim, družba A. d.o.o. pa je tožniku tako prikrito izplačala skupaj 21.680.000,00 EUR drugega dohodka iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki se na podlagi 108. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine.
Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na določbe četrtega dostavka 7. člena ZUP oziroma drugega odstavka 7. člena ZDavP-2, saj so te predvidene za davčne zavezance, ki so prava neuki in ki v postopku nimajo pooblaščenca oziroma svetovalca in iz nevednosti ne uporabljajo procesnih pravic. Tožnik ni taka nevedna oseba in v davčnem postopku sta ga ves čas zastopali dve odvetniški družbi, ki sta v postopku tudi aktivno sodelovali. Tožniku zato ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave in prav tako tudi ne pravica iz 23. člena Ustave.
Glede na razpisno dokumentacijo je pravilna odločitev, da jedi, ki jih je tožnik prijavil kot vegetarijanske, spadajo v kategorijo - (T) testenine, njoki, lazanje, rižote.
Točkovanje je bilo izvedeno pravilno, prijavitelji so imeli možnost, da se seznanijo z relevantnimi stališči glede Javnega razpisa, pravilna pa je tudi odločitev, da se glede na pogoje Javnega razpisa in doseženo število točk, vloga tožnika zavrne. Obrazložitev prvostopenjskega akta je skupaj z dopolnitvijo v drugostopenjskem aktu zadostna.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2. ZSkuS člen 4, 10. ŠU-1 člen 40, 40/3.
upravna zadeva - Študentska organizacija Slovenije - študentske organizacije lokalnih skupnosti - financiranje - kontrola nad namensko porabo sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določb ZSkuS in ŠU-1 ne izhaja, da Nadzorstvena komisija v okviru delovanja Študentske organizacije Slovenije pri nadziranju organizacijskih oblik ŠOS sprejema sklepe po pravilih ZUP. V tem primeru pa tudi ne gre za oblastno odločanje nosilca javnih pooblastil, četudi gre za osebo javnega prava, zato izpodbijana odločba ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - izdaja odločbe - ustavitev postopka - začasna odredba - stroški postopka - stroški upravnega spora
Čim se postopek s tožbo ustavi, ni podlage za odločanje o zahtevi za začasno odredbo, saj je, skladno z določbami ZUS-1, vložena tožba tako procesna kot materialna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Iz odločbe druge stopnje (izdane po poteku sedemdnevnega roka iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1) sledi, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, vendar ne na način, da bi bilo o njeni (davčni) obveznosti dokončno odločeno, saj se zadeva vrača organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zato ni podlage za odločanje o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1 in s tem po določbah ZPP, saj na citirano določbo napotuje peti odstavek istega člena samo v primeru, če je o tožnikovi pravici oziroma obveznosti dokončno odločeno. Situacije, ko z odločitvijo druge stopnje o tožnikovi pravici ni dokončno odločeno, peti odstavek 25. člena ZUS-1 ne ureja. Zato ostane kot podlaga za odločanje le še nadaljnje besedilo iste določbe, ki napotuje na tretji odstavek 25. člena ZUS-1.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 383a, 383a/7, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, ampak je to omejeno na zastopanje v primerih, določenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, in ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Kar pomeni, da ob sklicevanju na navedene določbe ZFPPIPP ni mogoče odrekati tožniku pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa ne zmanjšuje, ampak se lahko poveča, kot je npr. vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine, posledično pa tudi ne do BPP, ob razlogovanju, da je zadeva v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP očitno nerazumna.
Ker tožnik uveljavlja odškodnino s tožbo v ločenem sodnem postopku, organ za BPP zavrnitve tožnikove prošnje za BPP ne bi mogel opirati na določbo sedmega odstavka 383.a člena ZFPPIPP.
ZUP člen 214. Uredba o koncesiji za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom člen 9.
koncesija za izvajanje javne službe svetovanja potrošnikom - izbira koncesionarja - merila za izbiro koncesionarja - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe se navajajo le merila za izbiro koncesionarja in število točk, s katerimi sta bili po posameznem merilu ocenjeni vlogi prijaviteljev. Zakaj sta bili ocenjeni s prav takšnim številom točk, pa iz obrazložitve ni razvidno, zaradi česar odločba ni ustrezno obrazložena.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
V kolikor so zahtevane informacije poslovna skrivnost, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Iz določila tega člena ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek opredeljen kot poslovna skrivnost.
ZViS člen 23. Statut Univerze v Mariboru člen 334, 334/2.
imenovanje dekana fakultete - postopek imenovanja dekana
Postopek imenovanja dekana urejajo določbe ZViS ter Statuta univerze. Po določbi 331. člena Statuta dekana članice univerze imenuje rektor Univerze na predlog Senata članice univerze za dobo 4 let, vendar največ dvakrat zapored. Predlog kandidata za dekana lahko poda vsak visokošolski učitelj članice univerze, predlog pa je potrebno poslati predsedniku Akademskega zbora članice (333. člen Statuta). Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidate za dekana, ki jih predlaga senatu članice. Akademski zbor članice lahko predlaga Senatu članice največ tri kandidate, ki so prejeli največ glasov (prvi odstavek 334. člena Statuta). Predstavniki študentov sodelujejo pri postopku izbire kandidata za dekana (drugi odstavek 310. čelna Statuta). Senat članice obravnava prispele kandidature za dekana in rektorju predlaga v imenovanje kandidata za dekana članice, ki je na tajnem glasovanju na senatu članice prejel večino glasov vseh članov senata. članice (drugi odstavek 334. člena Statuta).
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, da bi storilec zoper prosilko uporabil silo ali na njo izvršil neposreden napad na življenje in telo. To pa je okoliščina, ki je za odločitev v zadevi pomembna. Posledično to pomeni, da tožnica ni bila žrtev nasilnega naklepnega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - vložen obtožni predlog - s strani državnega tožilca zastopan oškodovanec - bodoče negotovo dejstvo
Tožena stranka je pravilno presodila, da obtožni predlog, s tem pa tudi tožnico kot oškodovanko, zastopa državni tožilec. Negotovo bodoče dejstvo, da bo morda državni tožilec od pregona odstopil in da bo tožena stranka kot oškodovanka stopila na njegovo mesto, za odobritev BPP v tem trenutku ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - pravice in pravne koristi tožnika - zavrnitev tožbe
Ker je v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 207/2013 z dne 3. 4. 2013 postopek na podlagi tožnikove prošnje za BPP, vložene 16. 6. 2010, zaradi vložitve obtožnega predloga zoper in odškodninske tožbe zoper Občino A., po odpravi sklepa Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012 voden ponovno, tožnik zaradi nepravilnih odločitev o njegovih prošnjah za BPP v odločbah Bpp 18/2013 z dne 4. 3. 2013 in Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013 v svojih pravicah ni prizadet. Zato je sodišče, ne glede na to, da je presodilo, da je izpodbijana odločba Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013 nezakonita, njegovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. alinee drugega odstavka 63. člena ZUS-1, ker odločba v tožnikove pravice ali pravne koristi ne posega.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - verodostojna knjigovodska listina - poslovanje z družbo v davčni oazi - davčni izogib - navidezni pravni posel
Knjigovodska listina je verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno. Listina mora biti sestavljena tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. Davčni organ v obravnavani zadevi sicer formalnih pomanjkljivosti predloženih listin ne ugotavlja, ugotavlja pa neskladnost poslovnih dogodkov po predloženih listinah z vsebino dejansko nastalih poslovnih dogodkov in s tem njihovo vsebinsko neverodostojnost. V takem položaju je breme dokazovanja resničnosti poslovnih dogodkov, ki izhajajo iz knjigovodskih listin, na strani davčnega zavezanca.
Izpodbijana odločba ne temelji na predpostavki, da je poslovanje z „offshore“ družbami nezakonito, transakcije z njimi pa navidezne. Dejstvo, da gre za poslovanje z družbo, registrirano v davčni oazi, je le ena od številnih okoliščin, ki jih v zvezi z obravnavanimi poslovnimi dogodki ugotavlja davčni organ. Ni dvoma, da zakon poslovanja z družbo, registrirano v davčni oazi, ne prepoveduje. Prepoveduje pa sklepanje navideznih pravnih poslov in pravnih poslov, katerih edini namen je davčni izogib. V tem pogledu pa je pri presoji obravnavanega poslovnega dogodka dejstvo, da gre za poslovanje z offshore družbo, gotovo upoštevno.
Dejstvo, da tožeča stranka in družba A. v inšpiciranem obdobju nista bili povezani v smislu določb ZDDPO-2, ni sporno. Njuna povezanost se v izpodbijani odločbi na tej podlagi tudi ne ugotavlja in odločitev ne temelji na določbah zakona o transfernih cenah. Ugotavlja pa se, in to utemeljeno, da gre za medsebojno povezanost, ki omogoča usklajeno delovanje gospodarskih družb in katerega cilj je tudi po presoji sodišča izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti tožeče stranke ter njeno prenašanje na offshore družbo s sklenitvijo (navideznih) pravnih poslov, ki jih v enakih ali primerljivih okoliščinah osebi brez ugotovljenih povezav ne bi sklenili. Sklenitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju z družbo A. je tožeči stranki služila le kot podlaga za sklepanje posojilnih pogodb s fizičnimi osebami, v katerih kot posojilodajalec nastopa družba iz tujine in ne dejanski posojilodajalec - tožeča stranka, in s tem za prenos prihodkov iz naslova obresti na družbo v tujini. Ob takšni dejanski podlagi je odločitev pravilno utemeljena v določbah 74. člena ZDavP-2, po katerih navidezni pravni posli na obdavčenje ne vplivajo, če je z njimi prikrit drug pravni posel, pa je za obdavčenje merodajen ta pravni posel.
Skladno s 76. členom ZDDV-1 mora DDV plačati vsaka oseba, ki ga izkaže na računu, pa čeprav neupravičeno, ker gre za odtegnjeno obveznost, ki ne pomeni prihodka izdajatelja računa.
izredni inšpekcijski pregled - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev - delo v avtopralnici
V izrednem inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da pri tožniku opravlja delo A.A., za katerega je bilo ugotovljeno, da je opravljal delo na črno. Na podlagi določbe prvega odstavka 5. člena ZPDZC pa je prepovedano zaposlovanje na črno.
ZRud člen 49, 50, 50/1, 50/1-8, 50/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4.
dovoljenje za izvajanje del - pogoji za izdajo dovoljenja - sanacija kamnoloma - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma
V postopku, ki se je začel na podlagi vloge tožnika za izdajo dovoljenja za izvajanje del po 50. členu ZRud, organ ne sme po vsebini presojati izpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja po 49. členu ZRud. Namera oziroma namen tožnika namreč ni stvar presoje upravnega organa, v smislu ali tožnik izpolnjuje pogoje za izdajo drugega dovoljenja, kot za tisto, za katero je zaprosil.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju družinskega člana
Na prosilcu je dolžnost in odgovornost za pravilno izpolnitev celotne prošnje, ne glede na to, kdo mu je podatke posredoval oziroma, kdo je obrazec dejansko (fizično) izpolnjeval.
Nerelevantno je, ali se podatek nanaša direktno na prosilca ali na družinskega člana. Podpis polnoletnega družinskega člana na obrazcu ne pomeni razbremenitve prosilca, da za resničnost svoje vloge, ki vsebuje tudi podatke o premoženjskem stanju družine, ne odgovarja.
Pri odločanju o podelitvi patenta je očitno prišlo do pomešanja med dvema patentnima prijavama, zato je toženka kršila postopkovne odločbe, ko je odločala o vsebini patentne prijave, ki ni bila predmet tega postopka.
Presežek površine primernega stanovanja je izračunan pravilno. Pri tem je pravilno upoštevana tudi neto tlorisna površina pritličnega dela stavbe. Kot presežek se namreč upošteva vse, kar presega predpisano velikost primernega stanovanja, ne glede na namembnost preostalega dela stavbe, saj gre za ugotavljanje vrednosti premoženja, konkretno nepremičnine (stavbe), ki se kot premoženje ne upošteva le v tistem delu, ki se uporablja kot stanovanje, in to do vrednosti primernega stanovanja. Pravilno je odločeno tudi glede hipotek, ki so vpisane pri nepremičnini in ki se jih v skladu z določbami 24. člena ZSVarPre pri odločanju ne upošteva.
Izvršitev odločbe, tudi kolikor izhaja iz napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ob upoštevanju, da prizadete stranke tudi v izvršilnem postopku lahko varujejo svoje pravice in pravne interese, sama po sebi ne more pomeniti povzročitve kaznivega dejanja, morebitne nepravilnosti pri opravljanju izvršbe pa tudi niso ničnostni razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Po določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP gre za objektivno neizvršljivost odločbe, ki je lahko pravna ali dejanska. Obravnavani ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Odločbe, ki je bila dejansko že izvršena, pa ni mogoče izreči za nično iz razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Nepravilnost, ki je razlog za ničnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, mora biti že vnaprej v zakonu opredeljena kot taka. Takšne pravne podlage za ničnost pa zahtevajoči stranki nista navedli, niti je v predpisih o denacionalizaciji in o evidencah nepremičnin ni ugotovilo sodišče.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 383a, 397, 398, 399, 400.
verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - obstoj premoženja stečajnega dobitnika
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (BPP) za osebni stečaj je treba presojo razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh v postopku opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in namena instituta osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter instituta BPP. Upoštevati je treba, da je razumnost predloga za osebni stečaj lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za BPP za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca vodi v izvolitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-3, 16, 16/2, 16/2-1, 16/2-4, 58.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti imetnika orožja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Odločitev o odvzemu orožne listine in orožja tožniku je bila sprejeta na podlagi ugotovljenih dejstev: - da je bila tožniku izrečena pravnomočna sodba, s katero je bil tožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, - da iz zaslišanja tožnikove žene izhaja, da je zapustila tožnika zaradi nasilja (fizičnega oziroma psihičnega), povzročenega pod vplivom alkohola, kar potrjuje izrečen ukrep prepovedi približevanja s strani pristojne policijske postaje, nato podaljšan s sklepom preiskovalnega sodnika, kot tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo - ter tožnikovo zatrjevanje v pritožbi (in tudi v tožbi), da je prenehal piti, kar nedvomno vodi v zaključek o tožnikovem zavedanju o prekomernem uživanju alkohola, zaradi česar ga je šteti za nezanesljivega zaradi storjenega kaznivega dejanja ter siceršnjega ravnanja oziroma okoliščin, v katerih živi in je zato podan razlog za odvzem orožnega lista in orožja po 58. členu ZOro.