ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11, 108. ZDavP-2 člen 5, 7, 7/2. ZUP člen 7, 7/4.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - drugi dohodki - nadomestilo za odpoved pravicam iz opcijske pogodbe - izogibanje plačilu davka - načelo materialne resnice - načelo pomoči prava neuki stranki
V zadevi je sporno, ali je davčni organ tožniku utemeljeno dodatno odmeril dohodnino v obnovljenem postopku za leti 2007 in 2008. Tožnik je namreč od A. d.o.o. v letu 2007 prejel 11.980,000,00 EUR in v letu 2008 9.700,000,00 EUR, podlaga za izplačilo pa naj bi bila odpoved pravicam iz opcijske pogodbe, v smislu odsvojitve opcije kot izvedenega finančnega instrumenta, ki bi bila kot taka na podlagi 32. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Odločitev je odvisna od tega, kako se presoja sklenjeni dogovor, ki je temelj za izplačilo. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov je bilo treba ugotoviti, ali je pri tem pravnem poslu šlo za davčno optimizacijo, kar je legitimen cilj vsakega subjekta, ali pa je šlo za sklepanje poslov oziroma transakcij z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka, oziroma za davčno zlorabo. Tudi po presoji sodišča je bil edini razlog za sklenitev obravnavanega dogovora izogibanje davčnim obveznostim, družba A. d.o.o. pa je tožniku tako prikrito izplačala skupaj 21.680.000,00 EUR drugega dohodka iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki se na podlagi 108. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine.
Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na določbe četrtega dostavka 7. člena ZUP oziroma drugega odstavka 7. člena ZDavP-2, saj so te predvidene za davčne zavezance, ki so prava neuki in ki v postopku nimajo pooblaščenca oziroma svetovalca in iz nevednosti ne uporabljajo procesnih pravic. Tožnik ni taka nevedna oseba in v davčnem postopku sta ga ves čas zastopali dve odvetniški družbi, ki sta v postopku tudi aktivno sodelovali. Tožniku zato ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave in prav tako tudi ne pravica iz 23. člena Ustave.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 379, 382, 383a, 383a/4, 383a/6, 398, 398/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve BPP za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, zato mora organ za BPP pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati tudi, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2. ZSkuS člen 4, 10. ŠU-1 člen 40, 40/3.
upravna zadeva - Študentska organizacija Slovenije - študentske organizacije lokalnih skupnosti - financiranje - kontrola nad namensko porabo sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določb ZSkuS in ŠU-1 ne izhaja, da Nadzorstvena komisija v okviru delovanja Študentske organizacije Slovenije pri nadziranju organizacijskih oblik ŠOS sprejema sklepe po pravilih ZUP. V tem primeru pa tudi ne gre za oblastno odločanje nosilca javnih pooblastil, četudi gre za osebo javnega prava, zato izpodbijana odločba ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - izdaja odločbe - ustavitev postopka - začasna odredba - stroški postopka - stroški upravnega spora
Čim se postopek s tožbo ustavi, ni podlage za odločanje o zahtevi za začasno odredbo, saj je, skladno z določbami ZUS-1, vložena tožba tako procesna kot materialna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Iz odločbe druge stopnje (izdane po poteku sedemdnevnega roka iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1) sledi, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, vendar ne na način, da bi bilo o njeni (davčni) obveznosti dokončno odločeno, saj se zadeva vrača organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zato ni podlage za odločanje o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1 in s tem po določbah ZPP, saj na citirano določbo napotuje peti odstavek istega člena samo v primeru, če je o tožnikovi pravici oziroma obveznosti dokončno odločeno. Situacije, ko z odločitvijo druge stopnje o tožnikovi pravici ni dokončno odločeno, peti odstavek 25. člena ZUS-1 ne ureja. Zato ostane kot podlaga za odločanje le še nadaljnje besedilo iste določbe, ki napotuje na tretji odstavek 25. člena ZUS-1.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 383a, 383a/7, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, ampak je to omejeno na zastopanje v primerih, določenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, in ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Kar pomeni, da ob sklicevanju na navedene določbe ZFPPIPP ni mogoče odrekati tožniku pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa ne zmanjšuje, ampak se lahko poveča, kot je npr. vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine, posledično pa tudi ne do BPP, ob razlogovanju, da je zadeva v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP očitno nerazumna.
Ker tožnik uveljavlja odškodnino s tožbo v ločenem sodnem postopku, organ za BPP zavrnitve tožnikove prošnje za BPP ne bi mogel opirati na določbo sedmega odstavka 383.a člena ZFPPIPP.
ZUP člen 214. Uredba o koncesiji za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom člen 9.
koncesija za izvajanje javne službe svetovanja potrošnikom - izbira koncesionarja - merila za izbiro koncesionarja - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe se navajajo le merila za izbiro koncesionarja in število točk, s katerimi sta bili po posameznem merilu ocenjeni vlogi prijaviteljev. Zakaj sta bili ocenjeni s prav takšnim številom točk, pa iz obrazložitve ni razvidno, zaradi česar odločba ni ustrezno obrazložena.
ZViS člen 23. Statut Univerze v Mariboru člen 334, 334/2.
imenovanje dekana fakultete - postopek imenovanja dekana
Postopek imenovanja dekana urejajo določbe ZViS ter Statuta univerze. Po določbi 331. člena Statuta dekana članice univerze imenuje rektor Univerze na predlog Senata članice univerze za dobo 4 let, vendar največ dvakrat zapored. Predlog kandidata za dekana lahko poda vsak visokošolski učitelj članice univerze, predlog pa je potrebno poslati predsedniku Akademskega zbora članice (333. člen Statuta). Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidate za dekana, ki jih predlaga senatu članice. Akademski zbor članice lahko predlaga Senatu članice največ tri kandidate, ki so prejeli največ glasov (prvi odstavek 334. člena Statuta). Predstavniki študentov sodelujejo pri postopku izbire kandidata za dekana (drugi odstavek 310. čelna Statuta). Senat članice obravnava prispele kandidature za dekana in rektorju predlaga v imenovanje kandidata za dekana članice, ki je na tajnem glasovanju na senatu članice prejel večino glasov vseh članov senata. članice (drugi odstavek 334. člena Statuta).
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
V kolikor so zahtevane informacije poslovna skrivnost, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Iz določila tega člena ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek opredeljen kot poslovna skrivnost.
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, da bi storilec zoper prosilko uporabil silo ali na njo izvršil neposreden napad na življenje in telo. To pa je okoliščina, ki je za odločitev v zadevi pomembna. Posledično to pomeni, da tožnica ni bila žrtev nasilnega naklepnega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - vložen obtožni predlog - s strani državnega tožilca zastopan oškodovanec - bodoče negotovo dejstvo
Tožena stranka je pravilno presodila, da obtožni predlog, s tem pa tudi tožnico kot oškodovanko, zastopa državni tožilec. Negotovo bodoče dejstvo, da bo morda državni tožilec od pregona odstopil in da bo tožena stranka kot oškodovanka stopila na njegovo mesto, za odobritev BPP v tem trenutku ne zadostuje.
ZRud člen 49, 50, 50/1, 50/1-8, 50/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4.
dovoljenje za izvajanje del - pogoji za izdajo dovoljenja - sanacija kamnoloma - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma
V postopku, ki se je začel na podlagi vloge tožnika za izdajo dovoljenja za izvajanje del po 50. členu ZRud, organ ne sme po vsebini presojati izpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja po 49. členu ZRud. Namera oziroma namen tožnika namreč ni stvar presoje upravnega organa, v smislu ali tožnik izpolnjuje pogoje za izdajo drugega dovoljenja, kot za tisto, za katero je zaprosil.
ZBPP člen 12, 13, 14. ZUJF člen 152, 152/5. ZSVarPre člen 24.
brezplačna pravna pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - čas vložitve prošnje
Kolikor prihranki oziroma premoženje samske osebe ali družine, znesek 13.780,00 EUR dosegajo ali presegajo, le-ta ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Prosilec mora pogoje za dodelitev BPP, torej tudi finančni pogoj, izpolnjevati od vložitve vloge dalje.
Predmetno prošnjo za dodelitev BPP je tožnica vložila 26. 9. 2011 in je bila v času vložitve obravnavane prošnje za BPP še vedno lastnica sporne nepremičnine, ki v naravi predstavlja stavbo, kjer tožnica nesporno ne živi. To pa pomeni, da v času vložitve prošnje za BPP ni izpolnjevala finančnega pogoja za dodelitev le-te.
brezplačna pravna pomoč - pravice in pravne koristi tožnika - zavrnitev tožbe
Ker je v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 207/2013 z dne 3. 4. 2013 postopek na podlagi tožnikove prošnje za BPP, vložene 16. 6. 2010, zaradi vložitve obtožnega predloga zoper in odškodninske tožbe zoper Občino A., po odpravi sklepa Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012 voden ponovno, tožnik zaradi nepravilnih odločitev o njegovih prošnjah za BPP v odločbah Bpp 18/2013 z dne 4. 3. 2013 in Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013 v svojih pravicah ni prizadet. Zato je sodišče, ne glede na to, da je presodilo, da je izpodbijana odločba Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013 nezakonita, njegovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. alinee drugega odstavka 63. člena ZUS-1, ker odločba v tožnikove pravice ali pravne koristi ne posega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Ker ni izpolnjen t.i. objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot ga določa 24. člen ZBPP, je organ za BPP tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrnil.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - legalizacija objekta
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je v 157. člena ZGO-1 določena kot sankcija nedovoljene gradnje, ki jo je dolžan plačati inšpekcijski zavezanec.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3, 93/5, 94, 100, 110, 110/2. EZ člen 59, 59, 59/3, 59/4.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi - javna korist
Zakonodajalec je javno korist na abstraktni ravni že določil z opredelitvijo namena razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v 59. členu EZ. Za konkreten primer je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni ti pogoji glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1. Ker gre za rekonstrukcijo že obstoječega daljnovoda in ne novogradnjo, prvostopenjskemu organu glede na tretji odstavek 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 110. členom ZUreP-1 tudi ni bilo treba ugotavljati, ali za dosego razlastitvenega namena razlastitveni upravičenec razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZFPPIPP člen 397, 398, 399.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik je skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka podal tudi predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, zato bi moral organ za BPP pri presoji razumnosti njegovega predloga za osebni stečaj presojati tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, pri čemer pa bi moral upoštevati pravni standard očitne nerazumnosti zadeve kot objektivnega kriterija za odobritev BPP po ZBPP.
Presežek površine primernega stanovanja je izračunan pravilno. Pri tem je pravilno upoštevana tudi neto tlorisna površina pritličnega dela stavbe. Kot presežek se namreč upošteva vse, kar presega predpisano velikost primernega stanovanja, ne glede na namembnost preostalega dela stavbe, saj gre za ugotavljanje vrednosti premoženja, konkretno nepremičnine (stavbe), ki se kot premoženje ne upošteva le v tistem delu, ki se uporablja kot stanovanje, in to do vrednosti primernega stanovanja. Pravilno je odločeno tudi glede hipotek, ki so vpisane pri nepremičnini in ki se jih v skladu z določbami 24. člena ZSVarPre pri odločanju ne upošteva.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 383a, 397, 398, 399, 400.
verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - obstoj premoženja stečajnega dobitnika
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (BPP) za osebni stečaj je treba presojo razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh v postopku opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in namena instituta osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter instituta BPP. Upoštevati je treba, da je razumnost predloga za osebni stečaj lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za BPP za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca vodi v izvolitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti.
Izvršitev odločbe, tudi kolikor izhaja iz napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ob upoštevanju, da prizadete stranke tudi v izvršilnem postopku lahko varujejo svoje pravice in pravne interese, sama po sebi ne more pomeniti povzročitve kaznivega dejanja, morebitne nepravilnosti pri opravljanju izvršbe pa tudi niso ničnostni razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Po določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP gre za objektivno neizvršljivost odločbe, ki je lahko pravna ali dejanska. Obravnavani ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Odločbe, ki je bila dejansko že izvršena, pa ni mogoče izreči za nično iz razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Nepravilnost, ki je razlog za ničnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, mora biti že vnaprej v zakonu opredeljena kot taka. Takšne pravne podlage za ničnost pa zahtevajoči stranki nista navedli, niti je v predpisih o denacionalizaciji in o evidencah nepremičnin ni ugotovilo sodišče.